Lansko šolsko leto je bilo,  kar se šol v naravi tiče, bolj pusto, saj sta bili izvedeni samo dve šoli v naravi od načrtovanih šestih. Letošnje šolsko leto se je začelo bolje, saj je bila v mesecu decembru izvedena šola v naravi za tretješolce na Pokljuki, kjer se osemletniki preizkušajo v teku na smučeh ter izvajajo veliko različnih iger na snegu.

 Za letošnje šolsko leto upamo, da bo izvedeno čim več šol v naravi. Držimo pesti za petošolce in šestošolce ki se bodo odpravil smučat na kope že v januarju in februarju.

                                                                                                                                                            Kristijan

Naši krtki so ustvarili Pokljuške novice, ki vam jih z veseljem posredujemo v branje.

V petek, 10. 12. 2021, so učenci 4.a in b-razreda odšli na ogled Groharjevo hiše v Sorici na kulturni dan. Spoznali so pomemben spomenik naše kulturne dediščine, to je rojstno hišo slikarja Ivana Groharja (1867-1911). Hiša ni obnovljena le kot muzej, njena vrata so široko odprta tudi za umetniške dejavnosti, ki ljudi povezujejo. V njej je urejena Groharjeva spominska zbirka, galerija in etnografski muzej.

Četrtošolci so tam izvedli dve delavnici, in sicer likovno delavnico, v kateri so izdelovali portrete s senčenjem, v glasbeni delavnici pa so skupaj z glasbili in učiteljem odigrali pesem.

Učenci so se imeli dobro, saj so delali zabavne stvari.
Učiteljice in učitelji ta kulturni dan že več let uvrščajo v letni delovni načrt, saj je program zelo kvaliteten in je vedno všeč učencem.

Za varnost na kulturnem dnevu in kulturno obnašanje so poskrbeli učitelji spremljevalci: Mateja Szillich Debevec, Matjaž Ozimek, Gregor Dovč in Klavdija Bastl Enci.

Da so učenci resnično uživali in so pravi umetniki, kažejo besedilo Lare Spreitzer in spodnje fotografije.

Med tednom smo izvedeli, da gremo v petek na Groharjevo domačijo. Bila sem zelo neučakana.
V četrtek smo izvedeli, da učenci 4. c in d-razreda ne gredo zaradi snega na cestah. Mislila sem, da tudi mi ne bomo naslednji dan odšli na Groharjevo domačijo. Na koncu se je izkazalo, da jo bomo le obiskali.
Naslednji dan smo se ob 7. 30 v času predure dobili pri šolskih omaricah. Testirali smo se in odšli na avtobus, ki je odpeljal ob 7.45. Vožnja v eno smer je trajala eno uro in dvajset minut. Ko smo prišli pred Groharjevo domačijo, smo si otresli noge in vstopili. Preobuli smo se in odšli po stopnicah. Nato smo pojedli malico in vstopili v glasbeno sobo. Tam smo se usedli na klopi in prisluhnili glasbi, ki nam jo je pokazal gospod. Na koncu glasbene ure smo sami sestavili skupino Kongo bongo. Potem smo šli v likovno sobo. S svinčnikom smo narisali gospoda Groharja s fotografije. Nek drug gospod nam je pokazal, kako ga on riše. Lase smo lahko narisali, kakršne smo želeli. Ta gospod Mohar je narisal lase v obliki hruške, ki jo je zraven narisal. Gospoda, ki sta bila po poklicu glasbenik in slikar, sta bila zelo prijazna.
Prišel je čas, ko smo se morali odpraviti na dolgo pot nazaj. Ta kulturni dan mi je bil najljubši do sedaj.

Kristijan

V Planico je šlo 39 učencev, ki so pri izbirnem predmetu ŠSP, iz 7. a, 7. d in 7. c-razreda. Odhod izpred šole je bil ob 7.00. Ko smo prispeli v Planico, so učenci imeli dopoldanske dejavnosti od 9.00 do 12.30 po izbiri: 1. postaja: plezanje na umetni steni, žongliranje, športne igre; 2. postaja: tek na smučeh v dvorani; 3. kolesarjenje. Vsak učenec si je izbral eno dejavnost. Po kosilu smo šli vsi na pohod v Tamar. Ob 16. uri smo odšli domov. Učence smo spremljali Olga Šraj Kristan, Marjan Grilj in Marjana Borovnica.

V okviru izbirnega predmeta so učenci opravili 8 aktivnih ur.
Vsi učenci in učitelji smo bili zelo zadovoljni z izvedbo športnih dejavnosti in bi še ponovili tak športni dan pri izbirnem predmetu.

Športni pedagogi

Prvi in drugi dan oktobra so učenci izbirnega predmeta ŠZZ preživeli aktivno v zibelki smučarskih skokov.
Tabora v CŠOD Planica se je udeležilo 42 učencev. Spremljali smo jih učitelji športa: Marjan Grilj, Žiga Lah, Katja Kukovec in Olga Šraj Kristan.

 Vsak učenec je opravil pet dejavnosti: plezanje na umetni steni, lokostrelstvo in cirkus, kolesarjenje, skike in pohod. Štiri dejavnosti so vodili učitelji iz CŠOD, učitelji športa smo bili spremljevalci. Pohod smo vodili učitelji šole.

V petek smo z učenci opravili ogled skalnic in nordijskega centra, zvečer so imeli športne igre v telovadnici. V soboto smo opravili  pohod do Zelencev – izvira Save v Kranjski gori.

Učenci in učitelji smo bili s taborom zadovoljni in ga bi še ponovili.

Olga Šraj Kristan, vodja tabora

V torek, 21. 09. 2021, smo se deveti razredi, dan prej pa osmošolci, navsezgodaj zjutraj odpeljali proti Dolenjski, kjer smo si ogledali rojstno domačijo Josipa Jurčiča, domačijo Primoža Trubarja, rojstno hišo Frana Levstika, Ilijev kozolec in grad Turjak.
Na prvi postaji smo najprej spoznali Jurčičevo življenje, npr. da ga je za pisanje s svojimi zgodbami navdušil njegov ded, po katerih je nastalo tudi delo Spomini na deda. Izvedeli smo, da je poleg tega, da je bil zelo pomemben realistični pisatelj, opravljal tudi delo časnikarja. Spomnili smo se na njegov prvi slovenski roman Deseti brat, v povezavi s katerim je skupina naših sošolcev odigrala predstavo na temo junaka iz Desetega brata Krjavlja. Druga skupina pa je odigrala dramsko priredbo Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ob kateri smo se iz srca nasmejali.
V domačiji Primoža Trubarja smo se spomnili reformacije na Slovenskem in njegovega življenja. Predvsem vpliv škofa Petra Bonoma iz Trsta, ki mu je prvi predstavil reformacijsko miselnost, je botroval izidu prvih slovenskih knjig – Katekizem in Abecednik. Poudarili smo tudi, kako pomemben je zaradi tega, ker nam je dal jezik in nas prvi poimenoval Slovenci. Tu so sošolci odigrali predstavo o Trubarjevem življenju, ki so jo povezali z mešanjem sedanjosti in preteklosti oz. kako Trubarja dojemajo starejše generacije in zakaj je pomembno, da se to prenese na nas.
Pred Levstikovo rojstno hišo je naslednja skupina povedala nekaj o njegovem življenju, na primer to, da je bil besedni umetnik, ki je ustvarjal v vseh literarnih zvrsteh in da je izredno pomemben zaradi svojega potopisa Popotovanje od Litije do Čateža, del katerega so tudi literarna navodila ostalim realističnim ustvarjalcem, del le tega pa je tudi prva vzorna slovenska povest Martin Krpan, katere dramsko priredbo so učenci zaigrali.
In že je bila tukaj naša zadnja postaja grad Turjak, kjer smo spoznali življenje na gradu skozi čas, navade in način življenja plemičev. Izvedeli smo, da je bil lov ne le zelo pomemben šport, ampak tudi merilo pomembnosti in vrednosti vladarja, vodič nam je predstavil tudi zelo pomembnega vladarja Andreja Turjaškega, ki je umrl v boju s Turki. Ker pa smo se spomnili tudi na Prešerna, saj je nekdaj največja soba na gradu posvečena njegovi Turjaški Rozamundi, je naša skupina odigrala modernejšo dramsko priredbo.
Ekskurzija je bila zelo zanimiva, saj smo lahko znanje, ki smo ga pridobili o realizmu v šoli, videli še »v živo« oz. začutili utrip življenja v tistem času. Najbolj pa smo uživali ob igranju predstav, saj smo ob izvedbi in pripravah uživali in se tudi zabavali😊.

Danaja