Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jasmina Pogačnik

Pridih praznikov

Smrečici, ki smo ju okrasili v prizidku in v jedilnici, nas vsak dan razveseljujeta  in vabita, da tako kot žarijo lučke na smrečici, tudi mi s svojo prijaznostjo prižigamo lučke v očeh naših sošolk in sošolcev.

Šolska skupnost 

Članice šolske skupnosti

Na obisku Groharjeve domačije

Narisala Ela P.

V petek, 10. 12. 2021, so učenci 4.a in b-razreda odšli na ogled Groharjevo hiše v Sorici na kulturni dan. Spoznali so pomemben spomenik naše kulturne dediščine, to je rojstno hišo slikarja Ivana Groharja (1867-1911). Hiša ni obnovljena le kot muzej, njena vrata so široko odprta tudi za umetniške dejavnosti, ki ljudi povezujejo. V njej je urejena Groharjeva spominska zbirka, galerija in etnografski muzej.

Četrtošolci so tam izvedli dve delavnici, in sicer likovno delavnico, v kateri so izdelovali portrete s senčenjem, v glasbeni delavnici pa so skupaj z glasbili in učiteljem odigrali pesem.

Glasbena delavnica
Foto: Mateja S. Debevec


Učenci so se imeli dobro, saj so delali zabavne stvari.
Učiteljice in učitelji ta kulturni dan že več let uvrščajo v letni delovni načrt, saj je program zelo kvaliteten in je vedno všeč učencem.

Glasbena delavnica
Foto: Mateja S. Debevec

Za varnost na kulturnem dnevu in kulturno obnašanje so poskrbeli učitelji spremljevalci: Mateja Szillich Debevec, Matjaž Ozimek, Gregor Dovč in Klavdija Bastl Enci.

Da so učenci resnično uživali in so pravi umetniki, kažejo besedilo Lare Spreitzer in spodnje fotografije.

Med tednom smo izvedeli, da gremo v petek na Groharjevo domačijo. Bila sem zelo neučakana.
V četrtek smo izvedeli, da učenci 4. c in d-razreda ne gredo zaradi snega na cestah. Mislila sem, da tudi mi ne bomo naslednji dan odšli na Groharjevo domačijo. Na koncu se je izkazalo, da jo bomo le obiskali.
Naslednji dan smo se ob 7. 30 v času predure dobili pri šolskih omaricah. Testirali smo se in odšli na avtobus, ki je odpeljal ob 7.45. Vožnja v eno smer je trajala eno uro in dvajset minut. Ko smo prišli pred Groharjevo domačijo, smo si otresli noge in vstopili. Preobuli smo se in odšli po stopnicah. Nato smo pojedli malico in vstopili v glasbeno sobo. Tam smo se usedli na klopi in prisluhnili glasbi, ki nam jo je pokazal gospod. Na koncu glasbene ure smo sami sestavili skupino Kongo bongo. Potem smo šli v likovno sobo. S svinčnikom smo narisali gospoda Groharja s fotografije. Nek drug gospod nam je pokazal, kako ga on riše. Lase smo lahko narisali, kakršne smo želeli. Ta gospod Mohar je narisal lase v obliki hruške, ki jo je zraven narisal. Gospoda, ki sta bila po poklicu glasbenik in slikar, sta bila zelo prijazna.
Prišel je čas, ko smo se morali odpraviti na dolgo pot nazaj. Ta kulturni dan mi je bil najljubši do sedaj.

Kristijan

Ustvarjalni tretješolci in pesniško navdihnjeni petošolci

Marjan Manček je s s svojo zgodbo in s svojimi stripi navdahnil krtke, da smo se tudi mi z navdušenjem lotili ustvarjanja stripa. Nekateri smo nadaljevali zgodbo, drugo smo si izmislili čisto svojo. Stripi so zakon!

Branje besedil pri slovenščini in pogovor o njih pri učencih prebudijo pesniško žilico, za katero še sami ne vedo, da jo imajo.
Ko so učenci 5. d-razreda z razredničarko Bojano Lužar pri uri slovenščine prebrali pesem z naslovom Ustrahovanka sodobnika Andreja Rozmana Roze, so nastale neverjetne pesmi.
Le preberite jih, ne bo vam žal.

STRAH
(Lara Pustotnik)

Danes strašen dan je pred nami,
hitro stopamo z nogami,
da prišli bi domov,
kjer ni duhov.

Ne moremo jim zbežati,
ne smemo se predati,
vsi bi radi živeli
in ne trpeli.

Tam blizu je skrivališče,
to lahko je tvoje bivališče.
Tu prespal boš noč
in klical mamo na pomoč.

STRAH
(Lucija Meglič)

Pod posteljo je samo prah,
ampak mene je vseeno strah.

Kaj če pride stric vampir,
ki v kleti ima zabavo?
Vse zapišem na papir
in pod blazino skrijem glavo.

Sedaj pa groza in trepet,
ko pred vrati sliši se neznan šepet.

Ko pokrijem se z odejo,
pošast dobi srhljivo idejo
n da je ne uresniči,
luč prižgem pri priči.

Ko se soba razsvetli,
pošasti nikjer več ni.

STRAH
(Kaja Satler)

Noč je pred vrati,
tema je v hiši,
ti pa še ne spiš,
ker misliš le na to,
kar je slabo;
kaj, če bi zdaj prišel morski pes
in te ugriznil v nos,
ti brez nosa bi ostal
in jokal bi au au au!
Kri bi tekla do kolen,
kmalu bi nastal bazen!

Kar naenkrat vrata se odpro,
ne veš, kdo je to,
strah te je zelo,
senca reče ti samo:
lahko noč in spi lepo.

Strah
(Max Niederwanger)

Strah je v sredini votel,
okrog ga pa nič ni,
mojega bi vrgel v kotel,
da zgori.

Strah me je višine,
ko pogledam dol, me mine,
da bi šel še višje,
takrat v moji glavi postane tišje.

Srce utripa,
dihanje sopiha,
podam se globje,
počutim se bolje.

Strah
(Lara Skok)

Strah te rad muči,
ampak ne toliko,
če si ob luči.
Če si pa v krizi,
imej pri sebi prijateljico Lizi.

Vsakič obstaja zdravilo,
tako kot če vazo razbiješ,
hitro poiščeš lepilo.
Kmalu si v glavi oklep zamisliš
in strah prav hitro odmisliš.

Strah
(Oton Starin)

Kakšen je strah?
Ali ima obliko,
ali ima barvo,
ali je votel, prazen?

Kje je strah?
Za vrati,
v temi,
ko zapiha veter?

Kdaj me je strah?
Ko zbolim,
ko padem, se udarim.
Strah pride in mine.

Strah
(Valentina Vodopivec)

Otroci se različnih bojimo stvari,
pa vendar nas vsak k pogumu bodri.
Prijateljček, učke trudne zapri,
in se z lepimi sanjami pokrij.

Pošasti pod posteljo in v omari ni,
zato naj nikogar nič ne skrbi.
Strah ima le velike oči,
je votel, okoli ga pa nič ni.

STRAH
(Zarja Šraj)

Če pozno ponoči še ne spiš,
iz teme pride netopir in vampir
pa volkodlak in frankestien.

Pa še kača klopotača ter
zombiji in roparji, zato zaspi,
preden grozni del se zgodi.

Saj ko zaspiš, izginejo vsi,
zato ne pozabi,
da strahovi so le v tvoji glavi.

USTRAHOVANKA
(Vid Vesel)

Za noč čarovnic je navada,
da ne je se čokolada.
Takrat izreže se par buč
in vanje se postavi luč.

Vsako noč izrezane grozljive oči,
strašijo mimoidoče ljudi.
Jaz se jim bi smejal,
če se ne bi buč tudi sam bal.

Ko se zjutraj zbudim,
od veselja kričim.
Grozljivih oči več ni,
Buča mirno v kotu stoji,
in nihče se jih več boji.