Kulturna dediščina na Dolenjskem

V torek, 21. 09. 2021, smo se deveti razredi, dan prej pa osmošolci, navsezgodaj zjutraj odpeljali proti Dolenjski, kjer smo si ogledali rojstno domačijo Josipa Jurčiča, domačijo Primoža Trubarja, rojstno hišo Frana Levstika, Ilijev kozolec in grad Turjak.
Na prvi postaji smo najprej spoznali Jurčičevo življenje, npr. da ga je za pisanje s svojimi zgodbami navdušil njegov ded, po katerih je nastalo tudi delo Spomini na deda. Izvedeli smo, da je poleg tega, da je bil zelo pomemben realistični pisatelj, opravljal tudi delo časnikarja. Spomnili smo se na njegov prvi slovenski roman Deseti brat, v povezavi s katerim je skupina naših sošolcev odigrala predstavo na temo junaka iz Desetega brata Krjavlja. Druga skupina pa je odigrala dramsko priredbo Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ob kateri smo se iz srca nasmejali.
V domačiji Primoža Trubarja smo se spomnili reformacije na Slovenskem in njegovega življenja. Predvsem vpliv škofa Petra Bonoma iz Trsta, ki mu je prvi predstavil reformacijsko miselnost, je botroval izidu prvih slovenskih knjig – Katekizem in Abecednik. Poudarili smo tudi, kako pomemben je zaradi tega, ker nam je dal jezik in nas prvi poimenoval Slovenci. Tu so sošolci odigrali predstavo o Trubarjevem življenju, ki so jo povezali z mešanjem sedanjosti in preteklosti oz. kako Trubarja dojemajo starejše generacije in zakaj je pomembno, da se to prenese na nas.
Pred Levstikovo rojstno hišo je naslednja skupina povedala nekaj o njegovem življenju, na primer to, da je bil besedni umetnik, ki je ustvarjal v vseh literarnih zvrsteh in da je izredno pomemben zaradi svojega potopisa Popotovanje od Litije do Čateža, del katerega so tudi literarna navodila ostalim realističnim ustvarjalcem, del le tega pa je tudi prva vzorna slovenska povest Martin Krpan, katere dramsko priredbo so učenci zaigrali.
In že je bila tukaj naša zadnja postaja grad Turjak, kjer smo spoznali življenje na gradu skozi čas, navade in način življenja plemičev. Izvedeli smo, da je bil lov ne le zelo pomemben šport, ampak tudi merilo pomembnosti in vrednosti vladarja, vodič nam je predstavil tudi zelo pomembnega vladarja Andreja Turjaškega, ki je umrl v boju s Turki. Ker pa smo se spomnili tudi na Prešerna, saj je nekdaj največja soba na gradu posvečena njegovi Turjaški Rozamundi, je naša skupina odigrala modernejšo dramsko priredbo.
Ekskurzija je bila zelo zanimiva, saj smo lahko znanje, ki smo ga pridobili o realizmu v šoli, videli še »v živo« oz. začutili utrip življenja v tistem času. Najbolj pa smo uživali ob igranju predstav, saj smo ob izvedbi in pripravah uživali in se tudi zabavali😊.

Danaja