V petek, 6. 4. 2018, smo imeli sedmi in šesti razredi kulturni dan. Pred šolo smo se zbrali ob 7.45. Odšli smo v škofjeloško gledališče. Ogledali smo si predstavo Butalci, ki je trajala 1 uro. Bila je zelo dobro odigrana, predvsem pa zelo smešna. Govorila je o mestu Butale in prebivalcih, prav tako pa o njihovih vragolijah, o razširjanju cerkve, sajenju soli in o tatu Cefizlju. Po končani predstavi smo si ogledali še škofjeloški grad, kjer smo se eno uro potikali po grajskih sobanah. Ogledali smo si tudi rojstno hišo starodavnega grofa. Potem smo se odpravili domov proti šoli. Vožnja je bila kar prijetna. Pred šolo smo prispeli okoli 13. ure.

Kulturni dan nam je bil všeč in upamo, da se še kdaj ponovi. Misliva, da se vsi strinjamo, da je bila predstava super, saj smo se pošteno nasmejali.

                                                                   Urban Homec Per in Luka Hribar

V četrtek, 25. 1., smo se odpravili na smučanje v Kranjsko Goro. Vsi veseli smo komaj čakali, da se zberemo in odidemo smučarskemu dnevu naproti. Vožnja je trajala uro in pol, a ker smo se mi, učenci, na avtobusu zelo zabavali, nam je vožnja zelo hitro minila.

Ko smo prispeli v Kranjsko Goro, smo se zbrali na parkirišču, nato pa iz avtobusa vzeli smučarsko opremo in se preoblekli v prave smučarje. Prva vožnja je potekala v spremstvu učitelja, da je le-ta presodil, kako dobro smučamo. Potem pa smo se dogovorili, na katerih progah lahko smučamo. Nato  smo do 10.30 lahko smučali sami, le da nismo smeli smučati izven neurejenih prog. Po malici smo si ponovno nataknili smuči in se spustili po belih strminah. Medtem ko smo mi smučali, so ostali učenci lahko odšli na drsanje, plavanje, sankanje in pohod na Mengeško kočo. Smučali smo do 13. ure, nato pa smo se z avtobusom odpeljali nazaj do šole.

Vsi srečni in zdravi smo brez poškodb prišli domov. Bil je zelo lep dan, imeli smo sonce in veliko dobre volje.

Luka Hribar

Učenci izbirnih predmetov šolsko novinarstvo, multimedija in televizija smo 24. 1. obiskali RTV Slovenija v Ljubljani. Učitelj Andrej Golob in učiteljica Jasmina Pogačnik sta poskrbela, da se bomo lahko pohvalili, da smo bili na naši nacionalni televiziji.

Z avtobusom smo odpotovali ob 8.20. Bilo nas je kar 31. Pred RTV smo prispeli ob 9. uri. V stavbo nas je povabil sam Zvezdan Martič – voditelj Polnočnega kluba. Vodič nam je predstavil to ogromno stavbo. RTV je namreč sestavljen iz dveh delov (radia in televizije), ki ju povezuje podzemni hodnik. Presenetil nas je podatek, da je ta stavba med sedmimi najbolj potresnimi stavbami v Sloveniji.

Letos praznujejo velik jubilej. Radio je nastal pred 90, televizija pa pred 60 leti. Ogledali smo si, kje snemajo informativne oddaje, studio za oddajo Male sive celice in druge razvedrilne ter zabavne oddaje (Ema …) režijo, predmete za snemanje oddaj, ki so že zelo stari in dobro ohranjeni, imajo pa tudi veliko vrednost.

Naučili smo se veliko novega. Sicer so nas sprejeli z malo zamude, vendar nam je še vedno ostal čas, da smo obiskali McDonalds. Tam smo se do sitega najedli.

Menim, da je bil za marsikoga zelo zabaven dan, saj smo zamudili pouk, zato že komaj čakamo naslednje leto. Upamo, da bomo izlet ponovili.

Neža Novak

V sredo, 17. 1. 2018, so se nadarjeni učenci in gledališki navdušenci v spremstvu učiteljic angleščine in slovenščine odpravili v Cankarjev dom na ogled muzikala Sen kresne noči. Predstava, ki so jo zaigrali dijaki Druge gimnazije Maribor  je bila tudi drugačna, saj je bila v angleškem jeziku, a prava paša za oči.

Učenci smo se izpred šole odpravili ob 16 uri. Vsi smo bili zelo navdušeni, saj nismo poznali vsebine predstave, zato nismo vedeli, kaj točno lahko pričakujemo, zato je bila radovednost na višku. Vožnja je minila hitro in že smo bili pred Cankarjevim domom, kjer smo  v Linhartovi dvorano sedeli v pričakovanju.  Ni minilo veliko časa, ko se je predstava začela. Njihov izbor glasbe je bil zanimiv, saj so  bile pesmi izjemno različne, od zelo starih do najsodobnejših skladb. Zgodba je ljubezenska, kar je še posebej zanimivo, saj je avtor te predstave William Shakespeare, za katerega pa so bolj značilne tragedije. Zgodba sama se dogaja v Atenah in govori o srečni in nesrečni ljubezni. Na koncu pa je seveda vse tako, kot mora biti.

Čeprav je bila predstava kar dolga, je bila zagotovo zanimiva in zabavna. Prav tako mi je bilo zelo všeč to, da je bila  v angleščini. Neizmerno sem uživala in vem, da naslednjič, ko bo na sporedu nova predstava, si jo bom zagotovo ogledala.

Nika Iskra

V torek, 28. 11. 2017, smo si učenci 8. razredov ogledali Srednjo šolo Domžale. Najprej se nam je šola zdela zelo majhna, saj nam je profesor Andrej Pezdirc povedal, da ta šola nudi več izobraževalnih smeri. Imajo program za avtomehanike, za trgovce, za gimnazijce ali za varilce. Ko je z naših obrazov razbral začudenje, je hitro dopolnil, da je to, kar si bomo ogledali, le ena stavba šole in da so drugi prostori šole zraven Domžalske knjižnice.

Pa pojdimo po vrsti. Ko smo prišli do starega dela, smo se najprej razdelili v pet skupin. Nato smo imeli polurno predavanje o šoli na splošno. Učitelj Andrej Pezdirc, ki nam je predaval, nam je povedal, kako pomembno je, da si izberemo šolo, ki nam najbolj ustreza ,in potem je podrobneje razložil vsako smer. Po predavanju smo si ogledali avtomehanično garažo, kjer so nam učenci pokazali, kaj navadno počnejo pri pouku. Demonstrirali so nam, kako zamenjati gumo na avtomobilu. Ko so končali, nam je njihov profesor pokazal različne motorje. Po tem ogledu smo odšli v varilnico, kjer smo najprej spoznali različne kovine. Prav tako so nas opozorili, da bomo morali za vajo, ki nam jo bodo pokazali, imeti zaščito, zato so nam dali posebne »čelade« ki so imele debelo zatemnjeno steklo, da smo lahko gledali, kako varijo. Nekateri izmed nas smo tudi sami poskušali variti – bilo je nenavadno in zabavno.

Sledil je ogled 3D-tiskalnika, ki sicer porabi kar veliko časa, da nekaj naredi. A so te stvari zelo zanimive. Učitelj nam je razlagal, kako deluje, ko je tiskalnik tiskal rožo. Medtem nam je kazal različne stvari, ki jih je s tiskalnikom že stiskal. Prav tako nam je pokazal računalniško voden stroj (CNC). Veliko učencev je bilo zmedenih, saj je bil monitor kar star in sploh nismo vedeli, kaj to je.

Končali smo dokaj kmalu, zato smo imeli tudi odmor. Po odmoru je sledilo predavanje o kemiji, ki je temeljilo  na poskusih. Vsi so bili zelo zanimivi, a nam je učiteljica že na začetku povedala, da njihov pouk ne poteka tako, saj se morajo veliko stvari naučiti, zato na žalost ne morejo delati toliko poskusov, kot bi želeli. Sledilo je še zadnje predavanje o strokovnem predmetu za smer računalniški tehnik. Učitelj nas je najprej nagovoril in opisal predmet. Pokazal nam je tudi video, kjer so učenci zgradili robota, ki je premagal majhen poligon. Prav tako nam je povedal, da so se študentje  šest mesecev pripravljali na mednarodno tekmovanje, kjer morajo roboti premagovati bistveno večje in zahtevnejše poligone.

Vse, kar smo videli, se nam je zdelo zanimivo. Verjamem, da je vsakdo našel kaj zase, nekateri pa so celo dejali, da bodo po osnovni šoli nadaljevali svoje izobraževanje prav na SŠ Domžale.

Nika Iskra