Arhivi Kategorije: Izven šolskih klopi

Bili smo v Postojni

Zbrali smo se zelo zgodaj zjutraj. Vzeli smo malico in se odpravili na avtobus, ki smo si ga delili s 6. d-razredom. Z avtobusom smo se peljali približno eno uro. Čas nam je hitro minil, saj smo bili v družbi sošolcev in prijateljev iz 6. d. Ko smo prispeli, nas je tam čakal prijazni učitelj. Takoj smo se postavili v krog in nam dal miselne naloge, ki so nas  zelo izčrpale. Da smo se spočili, nas je peljal po gozdu, kjer nam je razdelil učne liste. Spoznali smo tiso, največje drevo v njihovem parku, bodiko … Postavil nam je veliko vprašanj. Od vseh vprašanj in hoje smo postali lačni in žejni, zato smo se odpravili na malico v njihovo jedilnico. Pojedli smo šolsko malico in se odpravili v učilnico, v kateri nam je učitelj povedal vse o drevesih in odgovorili se na zanimiva vprašanja. Potem smo se zamenjali z drugimi šestošolci in se z učiteljico Jelko Frelih odpravili do lesarske delavnice. Sprejel nas je gospod, ki nas je peljal do garderobe, kjer smo se preobuli in pripravili na delo. Razložil nam je, kaj bomo naredili, in nam pokazal stroje, s katerimi bomo delali. Nato nam je razdelil dele za škatlice. Začelo se je … Vrtanje brušenje, žaganje, vijačenje … In naenkrat so bile škatlice narejene. Tako smo se odpravili nazaj k dijaškem domu, kjer smo šli na avtobus in se peljali proti domu. Prišli smo šele ob 14. uri,  zato nam je odpadlo kosilo.  

Zala Pavšek

Malo tu, malo tam po Dolenjski

V četrtek, 4. 10., smo se učenci osmih razredov odpravili po Dolenjskem. Zbrali smo se ob 6.45 in se z avtobusom odpeljali spoznavat kulturno dediščino. Ogledali smo si grad Bogenšperk, rojstni hiši Josipa Jurčiča, Primoža Trubarja in Spodnje Retje, kjer se je rodil Fran Levstik.                                                                              

Ko smo končno prispeli do prve postaje, smo si ogledali grad Bogenšperk in izvedeli veliko novega o pisatelju in zgodovinarju Janezu Vajkardu Valvasorju. Po ogledu smo se odpravili do Muljave, kjer smo si ogledali Krjavljevo hišo, in prisluhnili Kozlovski sodbi v Višnji Gori ter dramski uprizoritvi, ki so jo nam pripravili sošolci. Tam je nekoč živel slovenski pisatelj Josip Jurčič.

Potem smo se odpeljali do Rašice, kjer smo si ogledali, kako so včasih izdelovali knjige, in prisluhnili zgodbi o Primožu Trubarju. Nato je sledila naša zadnja postojanka. Tam smo prisluhnili pripovedki o Martinu Krpanu. Za konec pa smo si ogledali še Ilijev kozolec in več kot sto let staro lipo, pred katero je kmet Močilar Levstiku pripovedoval zgodbo o slovenskem junaku.                

Vsi utrujeni in veseli smo se odpravili proti šoli, kamor smo prispeli ob tretji uri. Imeli smo se lepo.      

Lucija Krivec   

Gorniški tabor v Mojstrani

V ponedeljek zgodaj zjutraj sem se s Klasom in očijem odpravil v Mojstrano na Unescov tabor. Ko smo prišli v Mojstrano in našli OŠ 16. decembra, sva s Klasom zložila stvari v omaro, se preobula v pohodne čevlje, napolnila termovke z vodo ter se z osmo- in devetošolci ter učitelji OŠ 16. decembra odpravili na pohod – na Borovlje.

Po vrnitvi v šolo smo se preizkusili v plezanju in nato še v oživljanju. Vse smo praktično izkusili na lutki, kar je bilo zanimivo in poučno. Ob koncu je pome prišel učenec Anže, pri katerem sem prenočeval. Z njegovo družino smo si šli ogledat Planico. Potem smo šli na pico. Nato smo odšli k njim domov, kjer prespal. Bili so zelo prijazni.

Drugi dan sem se vrnil v šolo. Obiskali smo planinski muzej, kjer smo si ogledali film o gorah. Najbolj zanimive stvari v muzeju so bile simulacija bivaka v neurju, helikopter in živali. Po končanem ogledu smo šli do doline Vrat. Tam smo se nastanili v hotelu pri Aljaževem domu. Popoldan so prišli reševalci in nam predstavili potek reševanja v gorah. Sledil je spoznavni večer.

Tretji dan smo odšli do Luknje s čudovitim razgledom na dolino. Popoldan smo izdelali raketo iz plastike, ki je letela s pomočjo pritiska. Po končanem izstreljevanju smo imeli predstavitev o planetih.

Četrti dan smo odšli na zadnji pohod – do Bivaka. Po vrnitvi smo na papir narisali sliko trenutka, ki se nam je najbolj vtisnil v spomin, in ga izstrigli v obliki roke. Vse roke smo razporedili, jih zlepili skupaj na rumen okrogel papir, da je izgledalo kot sonce. Po tem je sledil glasbeni kviz.

Zadnji dan smo se odpravili nazaj proti šoli v Mojstrani, kjer so naju s Klasom prišli iskat njegovi starši.

Tabor je bil izvrsten. Zelo sem bil navdušen. Bilo je nad pričakovanji. Če bi se ponudila možnost, bi šel spet kljub utrujenosti in hoji.

Domen Pevc

Gorniški športni dan

V torek, 11. 9. 2018, smo se učenci sedmih, osmih in devetih razredov odpravili na gorniški športni dan, ki sta ga za nas organizirala učitelja športa, Žiga Lah in Tomaž Pajnič.

7. razredi smo se odpravili na Zasavsko Sveto goro, osmo- in devetošolci so pohajkovali po Veliki planini, najbolj vzdržljivi pa so se podali na Kamniško sedlo.

Sedmošolci smo se zbrali ob 7.30 na šolskem dvorišču, ob 7.45 pa smo odrinili. Z avtobusom smo se vozili okoli 45 minut. Ko smo prispeli v Vače, smo pojedli malico in se odpravili proti Zasavski Sveti gori. Pot je bila dolga in naporna. Ko smo prispeli na vrh, smo se posedli za mize, pojedli ostalo jedačo in popili sok. Po končani pojedini in zasluženem počitku smo se začeli spuščati v dolino. Na koncu spusta smo si ogledali vaško situlo, enega najstarejših slovenskih simbolov iz obdobja na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem.

Po končanem športnem dnevu smo bili vsi veseli, da smo srečno prispeli in da smo si končno lahko odpočili, bili smo namreč zelo utrujeni.

Učenci osmih in devetih razredov smo se na pot odpravili okoli osme ure zjutraj. Vsi zaspani smo izstopili iz avtobusa na parkirišču pod Veliko planino. Z veliko motivacije smo se odpravili proti vrhu. Vedno višje smo hodili, vedno lepša je bila narava. Po dobri uri hoje se je temen gozd končno odprl v prelepo, svetlo zeleno jaso. Čez nekaj trenutkov smo prispeli na našo zadnjo postojanko, to je bil Zeleni rob. Tam smo ostali dovolj dolgo, da smo si odpočili ter se odžejali. Vsi utrujeni in izčrpani smo se odpravili nazaj proti dolini. Končno smo bili na začetku naše poti. Avtobusi so nas čakali, mi pa smo se vsi veseli končno lahko usedli in se odpeljali proti šoli.

Športni dan je bil naporen, ampak hkrati lep izlet. Videli in doživeli smo veliko čudovitih stvari.

Erin Gabriel, Tjaša Grašič, Marjetka Rakar, Jan Zoubek Žnidarič

 

Pohorje – ŠVN

Na Pohorje smo se odpravili v ponedeljek, 16. 4. 2018. Vožnja je trajala približno dve uri. Ko smo prišli na Pohorje v hotel Tisa, so nam učitelji dodelili sobe in nam povedali najpomembnejša pravila. 

Najprej smo imeli eno uro, da smo se razpakirali. Potem smo se razdelili v 6 skupin, se zbrali, si najprej izbrali ime skupine ter si postavili pravila skupine. Potem je sledilo kosilo in po kosilu počitek oz. prosti čas.  Predavanje, kako je potekala ŠVN na Pohorju lansko leto, je bilo zanimivo, zato smo ga vsi budno spremljali. Pred večerjo smo imeli športne igre zunaj na igrišču. Ko smo končali s športnimi igrami, je sledila večerja. Po večerji smo odšli v sobe in se pripravili za spanje.

Drugi dan zjutraj, ko smo vstali, smo odšli najprej na zajtrk. V sredo dopoldne smo se odpravili na 6-urni pohod, in sicer smo šli pogledat slap in razgledni stolp. Popoldan smo imeli delavnice, in sicer: lesno, varilsko , računalniško in šiviljsko. Pri lesni delavnici smo izdelovali lesene okvirje, varilci smo naredili obešalnike za orodje, računalničarji so izdelovali spletno stran in pri šiviljski delavnici so večinoma dekleta izdelovale žepke za telefone. V sredo smo imeli predavanje o zvezdah in potem pohod z baklami, kdor je želel.

V četrtek po zajtrku smo spakirali in pospravili, potem so odšli učitelji preveriti sobe in  že smo se odpravili proti domu.

V ŠVN smo se imeli lepo, predvsem smo uživali v naravi in ročnih spretnostih.

Matic Grašič