Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jasmina Pogačnik

Butalci in škofjeloški grad

V petek, 6. 4. 2018, smo imeli sedmi in šesti razredi kulturni dan. Pred šolo smo se zbrali ob 7.45. Odšli smo v škofjeloško gledališče. Ogledali smo si predstavo Butalci, ki je trajala 1 uro. Bila je zelo dobro odigrana, predvsem pa zelo smešna. Govorila je o mestu Butale in prebivalcih, prav tako pa o njihovih vragolijah, o razširjanju cerkve, sajenju soli in o tatu Cefizlju. Po končani predstavi smo si ogledali še škofjeloški grad, kjer smo se eno uro potikali po grajskih sobanah. Ogledali smo si tudi rojstno hišo starodavnega grofa. Potem smo se odpravili domov proti šoli. Vožnja je bila kar prijetna. Pred šolo smo prispeli okoli 13. ure.

Kulturni dan nam je bil všeč in upamo, da se še kdaj ponovi. Misliva, da se vsi strinjamo, da je bila predstava super, saj smo se pošteno nasmejali.

                                                                   Urban Homec Per in Luka Hribar

Odštekani klasiki – dobrodelni prireditvi

V torek, 24. 4. 2018, in sredo, 25. 4. 2018, smo na naši šoli izvedli dve uspešni dobrodelni prireditvi, ki bosta še dolgo odmevali tako v srcih nastopajočih kot v srcih obiskovalcev. Ob vhodu je starše, babice, dedke, tete, strice brate, sestre in še koga pričakala škatla, namenjena prostovoljnim prispevkom. Ves zbrani denar je namreč obogatil šolski sklad, ki nam, učencem, velikokrat priskoči na pomoč; nam omogoča kakovostne vsebine, tabore, ŠVN in podobno. Letošnji naslov prireditve »Odštekani klasiki« je napovedoval zasuk v drugo smer, kot smo je bili navajeni. Pred nami je zaživela prireditev, katere rdeča nit je bila klasična glasba.

Na odru so se predstavili učenci od prvega do devetega razreda. V predstavo je bilo vključenih vseh 760 učencev, ki niso samo nastopali, ampak so pomagali pri peki piškotov in zavijanju, izdelovanju scene in okraševanju, ozvočenju, pripravi prostora in pri lučeh, upravljanju z računalnikom in nenazadnje pri podajanju rekvizitov in pripravi odra na posamezne točke. Pred očmi obiskovalcev so zaživele glasbene, plesne in igralske točke; nekatere izmed njih so bile v tujih jezikih. Poslušali smo tudi tri pesmice v izvedbi otroškega pevskega zbora, pod vodstvom mentorice Karmen Logar. Nad celotnim potekom prireditve je bdel učitelj glasbe, Denis Robnik. Predstavilo se je kar nekaj učencev z inštrumenti, ena izmed učenk pa se je predstavila s svojo lastno skladbo na violini.

Dvorana je kar pokala po šivih zaradi množičnega obiska; zmanjkalo je sedišč, zato je veliko ljudi uživalo v predstavi tudi stoje.     

Po uri in pol so se luči ugasnile, zastor je padel. Nastopajoči so se poslovili s toplino v srcu, obiskovalci pa z vedenjem, da so ponovno pomagali soustvarjati zgodbo šolskega sklada, ki nam bo v prihodnjih letih na obraze risal zadovoljne nasmehe in nam bogatil življenje s kakovostnimi vsebinami. Beseda hvala ni dovolj, da izrazimo, kako hvaležni smo.

Nika Iskra in Mirjam Kostanjšek

 

 

Otvoritev prenovljene kuhinje in štirih novih učilnic

Četrtek, 12. 4., je bil na naši šoli dan D. Uradno smo otvorili prenovljeno in sodobno kuhinjo. Z obiskom nas je počastil tudi župan občine Domžale, Toni Dragar.

Kdor je bil na ta deževen popoldan v šoli, si je lahko ogledal zanimivo in zabavno prireditev, ki je nastala pod skrbnim očesom učitelja Boštjana Domjaniča in učiteljev mentorjev. Slavnostno vzdušje, kot takemu dogodku pritiče, so pričarali učenci in učenke od 6. do 9. razreda naše šole. Obiskovalce pa je presenetila tudi Ina Šaj oziroma nekdanja učenka Martina Šraj, kot jo poznajo učitelji in ravnateljica.

Prireditev je bila sproščena in na zelo visoki ravni. Učenci sedmega in osmega razreda so pripravili predstavo Potovanje po Sloveniji, kjer so spoznavali različne narečne jezike naše jezikovno bogate države. Točke je povezoval simpatični učenec Leon, nastopil pa je tudi saksafonist Žiga in pevski kvartet PANJ, ki ga sestavljajo učenke osmega razreda. Na koncu so šestošolci prebrali nekaj literarnih del o kuhinji in hrani, ki so nastala pri pouku slovenščine.

Ravnateljica in župan sta po svojem govoru otvorila kuhinjo s prerezom traku. Po tem slavnostnem dogodku smo vsi prisotni šli na ogled učilnic prve triade v prizidku. Učiteljice predmetne in razredne stopnje so se potrudile in nas po prireditvi povabile na pogostitev v prav tako prenovljeno jedilnico prve triade.

Večer je bil nepozaben. Veselje v očeh učencev in učiteljev ob dveh tako pomembnih pridobitvah je težko opisati. Predvsem pa nas veseli dejstvo, da bomo na šoli lažje zadihali ter se bo počasi življenje vrnilo na ustaljene tirnice.

Neža Novak

Reportaža – ekskurzija v Rim

Od 19. 3. 2018 do 23. 3. 2018 smo  osmošolci raziskovali Rim. Vsi smo imeli različna pričakovanja in smo nestrpno čakali na dan odhoda. Preden smo odšli v to zgodovinsko velemesto, smo imeli nekaj delavnic, pri katerih smo izvedeli več o prestolnici Italije. Predstavili vam bova, kako so potekali dnevi pred odhodom in dnevi v večnem mestu.

V ponedeljek, 18. 3 2018, smo takoj ob prihodu v šolo odšli v skupine – delavnice, ki smo si jih izbrali sami. Na voljo smo imeli : zgodovinsko, versko, likovno, delavnico z mozaiki , delavnico z nakitom, arheološko, kuharsko in turistično delavnico. Gledališko pa so učenci 8. b-razreda izvajali od januarja pri razrednih urah, saj so nam zaigrali odlomke iz tragedije Julij Cezar, legendo o Romulu in Remu, odlomek o potovanju Eneja, hkrati pa nas poučili o rimskem gledališču. Midve sva izbrali turistično delavnico, saj me delo vodiča zelo zanima. V torek pa smo v mali telovadnici predstavili potek posameznih delavnic in izdelke, ki so nastali, in so bili prava paša za oči.

Ob 10. uri zvečer se je naše potovanje pričelo. Točni kot ura smo z obračališča pred šolo krenili na 12-urno pot. Vmes smo se ustavili na Vrhniki, saj so se nam pridružili učenci tamkajšnje šole. Pot smo nadaljevali po avtocesti vse do Rima. Vožnja je bila sicer dolga, a vmesni postanki, zanimivo dogajanje na avtobusu in obvezno dremanje so jo skrajšali.

 

PRVI DAN

V sredo, 19. 3. 2018, smo ob desetih prispeli v Rim. Najprej smo si ogledali ŠPANSKI TRG, ŠPANSKE STOPNICE in FONTANO DI TREVI, v katero smo vrgli kovanec z željo, da bi se sem še vrnili. Očitno se želja učiteljem uresničuje, saj se iz leta v leto vračajo.

Najbolj so se nama v spomini vtisnili BENEŠKA PALAČA, PANTHEON, spomenik VITTORIANO, za katerega pravijo, da preveč izstopa zaradi kasnejše gradnje v središču antičnega Rima. Prav tako nama je bil všeč ANGELSKI GRAD, ki  je bil naša zadnja postojanka pred Vatikanom.

V njem naj bi snemali tudi Brownov film Angeli in demoni. VATIKAN … Hmmmm … Ob pogledu na to monumentalno stavbo, mogočnost in veličastnost človek kar ostrmi. Tam smo v dolgi vrsti na ogled bazilike sv. Petra čakali dve uri, bilo pa je vredno vsake minute,  žal  nam je na veliko razočaranje zmanjkalo časa za ogled kupole pa tudi grobnice pod baziliko so bile zaprte.

Po napornem dnevu smo se odpravili v hotel v kraju Fiuggi. Hotel nam ni bil ravno všeč, vendar je bil za razmere južne Italije sprejemljiv.

DRUGI DAN

Zjutraj smo že zgodaj vstali in se po zajtrku odpeljali v Neapelj, kjer naj bi si ogledali Vezuv, ampak je bilo to zaradi snega in ledu, na žalost, onemogočeno. Tudi našo pripravljenost, da se do vulkana povzpnemo peš, so italijanski karabinjeri zatrli v kali, zato smo se odpravili v center Neaplja. Ogledali smo si nekaj lokalnih znamenitosti, navdušeni smo bili nad ulicami in si privoščili kosilo. Z obale pa smo v daljavi strmeli v mogočni Vezuv.

Pot nas je vodila naprej –  do zelo težko pričakovanih Pompejev, ki so bili edinstveni. Človek kar ne more verjeti, da je bilo celotno mesto pod pepelom. Tam so nam gledališčniki zaigrali odlomek iz Shakespearove tragedije Julij Cezar in legendo o nastanku Rima. Morava priznati, da so kar popestrili deževno popoldne. Ne smeva pozabiti omeniti, da smo si na avtobusu ogledali dokumentarno-igrani film Zadnji dan Pompejev ter še film Pompeji, nad katerima smo bili navdušeni.

 

Nato smo se znova odpeljali v hotel, kjer smo povečerjali in se odpravili spat.

TRETJI DAN

Že takoj po zajtrku smo se natovorili na avtobus, se poslovili od hotela ter se odpravili v Rim. Prva postaja so bile KALISTOVE KATAKOMBE, kjer so pokopani prvi kristjani. Sledil je ogled CIRKUS-a MAXIMUS-a, kjer so tekmovali s konjskimi vpregami – nekateri so se spomnili celo prizora iz filma Ben Hur, se sprehodili mimo UST RESNICE, kjer zaradi gneče nismo preizkusili, če bi kdo ostal brez roke zaradi laganja, si ogledli KAPITOL, FORUM ROMANUM ter trg pod KAPITOLOM. Nato smo imeli čas za kosilo – seveda brez pice ni šlo – in še zadnjo priložnost za nakup majhnih spominkov.

Za konec smo si ogledali še KOLOSEJ – areno smrti, kot mu radi rečejo, in začutili preteklost v vsakem delčku naše kože. Kolosej je res veličasten in upava, da tudi večen. Zagotovo vreden ogleda.

 

Polni novih doživetij, morda celo malce utrujeni, smo se odpeljali  proti domu. Tokrat je bila pot nekoliko krajša, saj smo imeli manj postankov kot pri vožnji v Rim. Pred šolo smo prispeli ob 2. uri zjutraj, se poslovili in odpravili domov v  domače postelje. Smo jih kar pogrešali.

Obema je bila ekskurzija zelo všeč in še veliko generacijam želiva, da bodo imeli možnost tudi sami izkusiti to doživetje. Za naju je bilo neprecenljivo!

Mirjam Kostanjšek in Nika Iskra

27. april – dan upora proti okupatorju

Ali ste vedeli …

… da se 27. aprila spominjamo upora slovenskega naroda proti okupatorju v 2. svetovni vojni?

… da so v noči s 26. na 27. april 1941, ko je dopoldne Hitler prevozil in naglo obkolil nekaj mariborskih glavnih ulic, komunisti, krščanski socialisti, levi sokoli in levi kulturni delavci v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani ustanovili proti imperialistično fronto? Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija so jo poimenovali osvobodilna fronto.

… da je bil programski cilj OF takojšnja akcija za izgon okupatorja in Zedinjena Slovenija, več demokracije, večje socialno ravnotežje, več pravic za delavce in kmete?

… da se je OF kmalu začela uveljavljati kot ljudska oblast, saj prebivalci niso spoštovali okupatorjevih ukrepov in zahtev? Odbori OF so začeli opravljati oblastne in upravne funkcije tudi na osvobojenih ozemljih in OF je postala množično gibanje. Za svoje akcije je na razne načine pridobivala aktiviste in prebivalce: s sestanki, množičnimi zborovanji – mitingi, v protiokupatorskih akcijah, z javnim obveščanjem (glasili Slovenski poročevalec in Osvobodilna fronta), začel je oddajati partizanski radio Kričač (v Ljubljani od 1941 do 1942), radio OF v Črnomlju (od 1944 do 1945), tiskali so več informativnih in propagandnih brošur in celo vrsto letakov, ki so jih ilegalno trosili po mestnih ulicah.

Laura Kočar