Arhivi Kategorije: Odmevno … nespregledano

Nacionalno preverjanje znanja

V torek, 4. 5., četrtek, 6. 5., in v ponedeljek, 10. 5., so učenci 6. in 9. razredov pisali NPZ (nacionalno preverjanje znanja). Pisali so slovenščino, matematiko ter angleščino. Kljub temu da so lanskoletne generacije omenjenih razredov preteklo šolsko leto izpustile NPZ, tega letos niso ponovili.
Za učence 7. in 8. ih razredov je med temi datumi potekal prilagojen pouk. V šolo smo prišli ob 9. 05. Na to uro bi se učenci zlahka navadili tudi za ostale dni.
Devetošolci in šestošolci so s pisanjem pričeli že s preduro in nato nadaljevali v 1. uro. Takrat so bili  100 % osredotočeni. Zaradi stiske s prostori, učilnic namreč primanjkuje, bi bil ob navzočnosti učencev 7. in 8.  razredov hrup, smo ostali s poukom pričeli z 2. šolsko uro.
Devetošolci so si sedaj zares oddahnili, saj se rezultati NPZ-jev ne bodo šteli pri vpisu v srednje šole ter gimnazije. Rezultati letošnjega šolskega leta so zgolj ogledalo kakovosti šole na daljavo med karanteno.

Ajda in Žana

Svetovni dan poezije

Leta 1999 je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije. Namen tega je promoviranje branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije.
Na prvi spomladanski  dan povsod odmevajo različne melodije in pesmi, da nas opomnijo na pesniško lepoto in svet človečnosti. Ljubezen, smrt in narava so od nekdaj najbrž najpogostejša tema v poeziji sploh v povezavi med čustvi in naravo.

Tudi učenci naše šole so letos praznovali svetovni dan poezije. Pesnili so učenci Bojane Lužar, ki so ustvarili veliko lepih, zanimivih ter kakovostnih pesmi.
Učenci Simone Mauko so prepesnili pesem Bora Pavlovčiča – Pomladi ne moreš uteči. Vsi prispevki so objavljeni v literarnem glasilu Pero navdiha. 


Žana

Kaj nam pomenijo prazniki in kulturna dediščina

Kaj vse je kulturna dediščina?

Kulturna dediščina so vse stare tradicije (npr. pust), identitete (npr. družinski priimek), vera (npr. krščanstvo), znanje (npr. matematika), različna prepričanja … Skratka vse, kar smo “podedovali” od prednikov. Deli se na spomenike (npr. arhitekturo, kiparska in slikarska dela …), karajino (npr. hribovja …) ter kulturno dobrino (npr. sodobna slikarska ali kiparska dela …).

Kakšen odnos imamo do nje?
Preko različnih zavodov (npr. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine) je vsa dediščina zavarovana, npr. v primeru, da nekje stoji hiša (npr. Prešernova rojstna hiša v Vrbi) in jo nekdo želi podreti je ne sme, saj je kulturna dediščina.
Navadno smo hvaležni, da lahko ohranjamo tradicijo kulturne dediščine, saj imamo to srečo.

Kako se ohranja?
Ohranjamo jo iz generacije v generacijo in iz roda v rod. Prav vsaka družina lahko začne svojo tradicijo že s tem, da npr. za božič jedo makarone. Lepo in spoštljivo je, da te tradicije ohranjamo, odločitev pa je posameznikova.

Kakšen ima pomen praznikov?
Prazniki nas zbližujejo z ožjo in širšo družino. Polepšajo nam vsakdanjik ob misli nanje in naredijo leto, obarvano s pirhi in smrečicami.

Kako obeležujemo veliko noč?
Velika noč je pomemben praznik za kristjane, drugi pa se takrat veselimo barvanja pirhov, potice, šunke ter hrena. Poimenovali so jo premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Vsako leto jo praznujemo nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Družina se na velikonočno nedeljo zbere in jutro preživi skupaj ter okuša različne kombinacije velike noči. Otroci s takrat veselijo čokoladnih zajčkov, ki jih naredijo kar 90 milijonov na leto. Nikomur pa ni znano, kaj ima zajec skupnega z vstajenjem Jezusa Kristusa.


Ajda

Naše učenke odnesle vse glavne nagrade

Narisala Maša Podbelšek

S strani 𝐂𝐞𝐧𝐭𝐫𝐚 𝐍𝐨𝐨𝐫𝐝𝐮𝐧𝐠 iz Vitanja smo prejeli vabilo za sodelovanje na literarnem natečaju o vesolju. (Natečaj je bil razpisan po nastopu 𝑛𝑎𝑗𝑚𝑙𝑎𝑗𝑠̌𝑒 𝑎𝑚𝑒𝑟𝑖𝑠̌𝑘𝑒 𝑝𝑒𝑠𝑛𝑖𝑐𝑒 𝑛𝑎 𝑎𝑚𝑒𝑟𝑖𝑠̌𝑘𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑒𝑑𝑛𝑖𝑠̌𝑘𝑖 𝑖𝑛𝑎𝑣𝑔𝑢𝑟𝑎𝑐𝑖𝑗𝑖, 𝐴𝑚𝑎𝑛𝑑𝑒 𝐺𝑜𝑟𝑚𝑎𝑛, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑛𝑎𝑝𝑖𝑠𝑎𝑙𝑎 pesem  𝐸𝑎𝑟𝑡ℎ𝑟𝑖𝑠𝑒 𝑝𝑜 𝑛𝑎𝑣𝑑𝑖ℎ𝑢 𝑧𝑛𝑎𝑚𝑒𝑛𝑖𝑡𝑒 𝑖𝑠𝑡𝑜𝑖𝑚𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑓𝑜𝑡𝑜𝑔𝑟𝑎𝑓𝑖𝑗𝑒, ki jo je p𝑜𝑠𝑛𝑒𝑙 𝑎𝑠𝑡𝑟𝑜𝑛𝑎𝑣𝑡 𝑊𝑖𝑙𝑙𝑖𝑎𝑚 𝐴𝑛𝑑𝑒𝑟𝑠 𝑚𝑒𝑑 𝑚𝑖𝑠𝑖𝑗𝑜 𝐴𝑝𝑜𝑙𝑙𝑜 8, 24. 𝑑𝑒𝑐𝑒𝑚𝑏𝑟𝑎 1968 𝑚𝑒𝑑 𝑝𝑜𝑙𝑒𝑡𝑜𝑚 𝑣 𝐿𝑢𝑛𝑖𝑛𝑖 𝑜𝑟𝑏𝑖𝑡𝑖.)
Na natečaju o vesolju, v organizaciji Centra Noordung, so naše učenke pobrale prva tri mesta ter posebno nagrado.

  1. Zoja Potočnik  – Zatlačim si željo v žep (1x družinska vstopnica za voden ogled, 1x simulator letenja, 1x VR Noordung)
  2. Brina Lužar – Vesolje (1x voden ogled, 1x simulator letenja)
  3. Maša Kopitar – Vesolje (1x voden ogled, 1x VR Noordung)

Posebna nagrada: Maša Podbelšek, ker je poleg pesmi ustvarila še odlično sliko planetov.

Čestitke nagrajenkam in mentorici Tanji Kastelic!

UMETNICA NA DALJAVO☆

Prepričana sem, da veste, kako težje je delo na daljavo kot v živo. Ste se kdaj spraševali, kako je umetnikom v teh časih, ki morajo poleg šole ustvarjati? Je učenje na daljavo večini lažje ali težje? Ali šolanje na daljavo vpliva na umetnost? Odgovore na to in več boste našli v tem besedilu.


Starši se velikokrat pregovarjajo z učitelji in nihče ne ve, kaj sledi. Lahko, da se učitelji začnejo prepirati s Soncem, da premočno sveti, morda bodo starši silili Luno, naj sveti kot sonce, učenci bodo lovili veter in meglo, tisti malo bolj izobraženi učenci se bodo omejili na lovljenje neona ali helija.
Ravnatelji bodo kregali učitelje, ki bodo kaznovali učence, ki bodo okarali starše, ki se bodo jezili nad ravnatelji, in začaran krog se bo od jeze spremenil v začarani bermudski trikotnik in nihče ne bo prišel več ven. No, v redu, malo pretiravam … ali pa preveč!
Šola nam vzame največ časa. No, nekateri končajo hitro, ampak to sigurno nisem jaz. To so posebej tisti, ki hitro razmišljajo, tečejo, pišejo … ne pa rišejo. Verjetno se sprašujete, če to pomeni, da bi Sonic končal šolo še preden se zame sploh začne? Ne sprašujte me, nisem se jaz spomnila, da je Sonic tisti, ki hitro teče. Nekateri se mi smilijo, ker delajo do noči. Jaz se včasih sploh ne zavedam, kdaj končam. Vsi menijo, da so najdaljši ponedeljki. Jaz menim, da je dolg približno 24 ur in to nas vsak dan
opomnijo na oddaji 24 ur. Ampak to ni res, ker dan v resnici traja malo manj, in sicer 22 ur 119 minut in 60 sekund. Ampak nisem specializirana za matematiko. Ker sem umetnica, mi gre samo geometrija.
Ko smo že pri matematiki, sem prepričana, da se vsi mučijo. Punce imajo še posebej probleme, ker imajo težave z lasmi. In povsod se širi, da se jih ne usmilijo, ker državo vodijo večinoma kratkolasi moški, več o tem pa ne vem, ker nisem specializirana za politiko, temveč za risanje.
Meni je všeč, da si lahko med poukom naredim pavzo, kar med naravoslovjem, če to seveda ni zoom. Ampak imam razlog, da lahko naredim med naravoslovjem odmor, ker lahko preprosto neham delati in začnem počivati in strmeti pajka v kotu in rožo. Pa tudi ne morem reči, da nisem delala.
Nekoč je bil večini najljubši predmet športna vzgoja, zdaj pa jo vsi sovražijo. Meni osebno ni bila nikoli všeč. Naj bi to pomenilo, da mi je zdaj všeč? Ne, še bolj jo sovražim. No, učiteljica je zelooooo prijazna in prizanesljiva.
Kot sem prej omenila, je možno prej končati šolo. Ampak razlog za delanje pozno v noč je, da imajo preveč in predolge pavze, med katerimi se lahko zgodi marsikaj, npr. kar od nikoder pridejo na obisk namišljeni prijatelji in naredijo zabavo. Še preden se zavedaš, je ura devet in nimaš druge izbire, kot da vse spodiš in se spet lotiš dela. Vse, kar je dobro, sem že povedala. Ostalo je slabo.
V redu. Ob osmih imamo vsak dan, pa naj bo karkoli, zoom. Ostali zoom-i so tu pa tam, naloge so težje in lažje, oddaje nalog pa nočna mora. Na takšen način se učimo računalništvo, ne pa npr. angleščine.
Angleščina je najnevarnejši predmet, ker vključuje ANGLEŠKI SEV!!!
Ena izmed težav so bili nekoč mlajši bratci in sestrice, ki so vedno pouk hitreje končali zaradi ključnega razloga, in sicer DA NAM BI NAGAJALI!!! Zdaj, ko so v šoli, nam več ne nagajajo. Zdaj njim učitelji nagajajo.
Na splošno je daljava poguba. Poguba je vir žalosti. Žalost je vir jeze. Jeza je vir sovraštva. Sovraštvo ima efekt daljave. Še en začarani bermudski okrogel trikotnik oziroma bermudsko začaran trikotni krog. Saj nima smisla. Potrebujemo radirko, ki zbriše trikotniku črte. To pa ni cepivo, ker sploh
ni kvadratno kot radirka. Torej rešitev je … em … TELEVIZIJA?! Kvadratna je. Ampak rabimo belo televizijo, ker z belo lažje zradiramo daljavo.
Sploh ne vem več, česa si želimo. Si pa veliko ljudi želi manj daljave, korone, politike, šole …
Meni se zdi, da veliko ljudi pretirava. Ne smejte se mi, ker je res. Bojim se kvizov, ki jih učitelji pošljejo. Preveč so strašljivi. Stavim, da večina sovraži delo na daljavo.
Ker sem že tako ali tako doma, ne zapravljam časa s hojo v šolo in iz nje, ker je moja edina pot do zooma (5 korakov) in z zooma (1 korak). Tako dobim več časa za risanje. Enkrat sem v šoli pozabila narediti nalogo, vendar učiteljici nisem mogla obljubiti, da bo do konca meseca narejena, saj bi lahko
sonce začelo padati z neba, lahko bo potres, požar ali kdo ve kaj. Če bi ji obljubila, se bi lahko obljuba prehitro prelomila.
Oprostite, zmanjkalo mi je besed. Nimam pripomb.

Brina/Juniper