Kaj nam pomenijo prazniki in kulturna dediščina

Kaj vse je kulturna dediščina?

Kulturna dediščina so vse stare tradicije (npr. pust), identitete (npr. družinski priimek), vera (npr. krščanstvo), znanje (npr. matematika), različna prepričanja … Skratka vse, kar smo “podedovali” od prednikov. Deli se na spomenike (npr. arhitekturo, kiparska in slikarska dela …), karajino (npr. hribovja …) ter kulturno dobrino (npr. sodobna slikarska ali kiparska dela …).

Kakšen odnos imamo do nje?
Preko različnih zavodov (npr. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine) je vsa dediščina zavarovana, npr. v primeru, da nekje stoji hiša (npr. Prešernova rojstna hiša v Vrbi) in jo nekdo želi podreti je ne sme, saj je kulturna dediščina.
Navadno smo hvaležni, da lahko ohranjamo tradicijo kulturne dediščine, saj imamo to srečo.

Kako se ohranja?
Ohranjamo jo iz generacije v generacijo in iz roda v rod. Prav vsaka družina lahko začne svojo tradicijo že s tem, da npr. za božič jedo makarone. Lepo in spoštljivo je, da te tradicije ohranjamo, odločitev pa je posameznikova.

Kakšen ima pomen praznikov?
Prazniki nas zbližujejo z ožjo in širšo družino. Polepšajo nam vsakdanjik ob misli nanje in naredijo leto, obarvano s pirhi in smrečicami.

Kako obeležujemo veliko noč?
Velika noč je pomemben praznik za kristjane, drugi pa se takrat veselimo barvanja pirhov, potice, šunke ter hrena. Poimenovali so jo premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Vsako leto jo praznujemo nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Družina se na velikonočno nedeljo zbere in jutro preživi skupaj ter okuša različne kombinacije velike noči. Otroci s takrat veselijo čokoladnih zajčkov, ki jih naredijo kar 90 milijonov na leto. Nikomur pa ni znano, kaj ima zajec skupnega z vstajenjem Jezusa Kristusa.


Ajda