Arhivi Kategorije: Dogaja se …

20 za 20

Čakal sem te celo jutro,

celo noč, večer in dan pred tem.

Od nikoder ni bilo korakov,

mobitel zaspal je gluh in nem.

Je blo res vse tak narobe,

da je treba blo končat?

Kdo bo zdaj prenašal moje fore,

kdo smejal se mi od vrat?

V sredo, 18. 1. 2017, je na šoli vladalo slavje.

Najprej zmedeni so se učenci 2. šolsko uro zbrali v jedilnici, kjer se jim je fino postavljena razkrila proslava v počastitev naziva naj kulturne šole 2016 v kategoriji velike šole. Nastopajoči smo si v zaodrju grizli nohte in nervozno ponavljali besedila , tudi če smo jih znali zrecitirati od zadaj naprej v zulujščini. A kakšna pisana druščina smo bili: vse od šestih razredov s Sinjim galebom, sedmih s Starimi grškimi bajkami in šolskega benda s svojo premiero s pesmijo Čakal sem te ko kreten, ki jo izvaja skupina MI2 do učitelja Domjanića in učiteljice Pogačnikove, ki sta spretno krmarila med točkami. Učitelj Boštjan Domjanić je tudi »zakuhal« vse skupaj.

Primite se za sedeže – mene je skoraj odpihnilo.

Na vrhuncu učiteljevih utišanj se je dvorana zatemnila. Na oder so priplesale najbolj skreirane podobe predstav večih razredov in zapolnile tišino v dvorani.

Če verjamete ali ne, to ni bil najboljši del.

Ko so se še zadnji gledališčniki priklonili, je z dolgimi koraki na oder stopil – Marko Soršak »Soki«, bobnar legendarnih Elvis Jacksonov! Dvorana pa – z mano vred – v šokirano skandiranje.

Prišel je v okviru projekta 20za20, v katerem spodbuja glasbeno kulturo in podarja nova glasbila osnovnim šolam. Že njegov prihod je bil čisti šok; režali smo se njegovi poskočni energiji – kljub virozi, ki bi mi jo brez problema lahko posodil, saj sem se od treme sesedala … Potem je na oder povabil dva naša učenca, enemu v roke potisnil čudovito novo kitaro, drugemu pa pod platnom razkril nebeško modre bobne. Saj vam pravim, bilo je slavje!

Najboljši del? Ko je bend veselo prikorakal na oder, sta nam za repom sledila pevca MI2. Lahko si mislite, da sem skoraj omedlela; še do danes ne morem verjeti!! Čisto po domače smo uprizorili en totalno odbit koncertni nastop, se tudi s Sokijem, ki nas je spremljal na bobnih, priklonili kot profesionalci in kot majhne bombice sreče pohiteli v zaodrje.

Ko je jedilnico zapustil še zadnji srečen obraz, smo po polžje pospravili opremo, si izmenjali besedo ali dve s Sokijem in ostalimi častnimi gosti, občudovali nove pridobitve – skoraj sem zajokala od veselja, ko sem zaslišala zvok nove kitare – in se mičkeno razočarani vrnili k pouku.

Bil je dan, vreden pomnjenja.

Aja Vrenjak

 

Direktno s Švedske – druženje s prevajalko in glasbenico Danni Stražar

20161222_073421V okviru interesne dejavnosti švedščina nas je 21. decembra obiskala znana švedsko-slovenska prevajalka in glasbenica Danni Stražar. Zanimiva, energična, prijazna in vsestranska umetnica.

V slovenščino je prevedla veliko švedskih filmov, ki jih lahko gledamo na slovenski nacionalni televiziji, in ogromno knjig. Eden izmed najbolj znanih romanov, ki ga je prevedla Danni, je Dekle z zmajskim tatujem, zadnji roman trilogije Millenium, avtorja Stiega Larssona.

V uvodnem delu našega druženja je Danni Stražar in obiskovalce tega dogodka pozdravila Metka Čižmek. V nadaljevanju pa je Danni navdušila učence z zanimivostmi o Švedski, nekaj osnovnimi švedskimi besedami in frazami ter pesmicami. Učenci, ki že več let obiskujejo švedščino, so nekatere švedske pesmi znali in jih skupaj z gostjo veselo prepevali. Za konec je Danni naučila učence zapeti švedsko božično pesem.

20161221_145141Druženje smo zaključili s pogovorom o življenju med Švedsko in Slovenijo, o Danninih idejah in načrtih ter skupnem sodelovanju z učenci v bližnji prihodnosti.

Karmen Pokorny

Jezikavo, praznično, veselo, v pričakovanju …

dan_jezikov_2016_1Bolj ko gre leto proti koncu, vse več dogodkov in praznikov proslavljamo. Tudi na naši šoli je pestro, saj se poklonimo kar dvema pomembnima dogodkoma: dnevu jezikov ter dnevu samostojnosti in enotnosti.

Dan jezikov vsako leto obeležimo 26. 9., ko se po vsej Evropi spodbuja večjezičnost v prepričanju, da jezikovna raznolikost predstavlja pomembno orodje za doseganje boljšega medkulturnega razumevanja. Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. 12., pa smo ponosni na razglasitev izidov volitev o samostojnosti naše države, ki jo je podprlo več kot 90 odstotkov vseh volivcev.

V počastitev obeh praznikov učenci in učitelji pripravijo proslavo za vse mlajše in starejše nadobudneže.

In kako je bilo letos??????dan_jezikov_2016_3

23. 12. 2016 si po šoli lahko prav vohal tisti sladek občutek brezdelja, ko so bila večinoma vsa živa bitja z glavo napol v medenjakih (ki jih je najverjetneje pojedel božični škrat Boltežar) in so učitelji obupavali nad tem, da bi vzpostavili razredni mir in spokojnost.

Nekaterim pa ni bilo do mojih slabih šal – z mano vred. Skupina pridnih delavcev, pod koordinacijo učiteljice Saše Ozimek Nosan, si je vse od tedna nazaj prizadevala za popolno predpraznično predstavo. Na dan predstave so njihove glave prepevale panično različico pesmi Tisoč iskric smo prižgali.

In kaj vse se je počelo na tej proslavi? Že prvo uro so učence šestih, sedmih, osmih in devetih razredov pozdravili nasmejani obrazi švedskih mišk in ostalih prijetnih glodavcev pod vodstvom učiteljice Karmen Pokorny, otroškega pevskega zbora pod taktirko Karmen Logar, prvih razredov (in njihovega ljubkega petja) … Vse skupaj so začinili različni jeziki, v katerih so pele in recitirale tudi učenke sedmih razredov, in svetovno prijateljstvo opevali šesti razredi v japonščini, nemščini, angleščini, francoščini in jezikih, preveč ekstravagantnih, da bi jih prepoznala.

Tudi tonska ekipa je za mešalno mizo delala čudeže; ko smo mislili, da bo šlo vse k samorogom skakat, smo že dobivali pohvale za neverjetno predstavo.

Ja, bil je nepozaben začetek počitnic. In potem smo vsi veseli odšli v svoje razrede jest doma pečeno pecivo.

 

Aja Vrenjak, Hana Pavšek, Tadeja Rems

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dobri mož na šoli

lutkeSe še spomnite pesmice: »Siva kučma, bela brada, topel kožuh zvrhan koš. In že prišel je med nas, stari dobri DEDEK MRAZ …«? Seveda, se je spomnite. Še posebno, če ste eden izmed peščice otrok, zaposlenih na šoli, ki so si v četrtek, 22. 12. 2016, ogledali predstavo Zakaj mačka ne mara miši in bili priča prihodu dobrega sivega dedka. Praznično predstavo so uprizorili učenci 7. c, 7. b, 6. a, 6. b in 4. a-razreda. Lutkovna predstava se je odvijala v učilnici Bojane Lužar. Nad predstavo so bdele Tanja Kastelic in Jasmina Pogačnik, ki sta nas, »mlade igralce«, pripravljali na nastop, ter Mateja Szillich Debevec, ki je pomagala pri ureditvi prostora in organizaciji dogodka.

Po končanem nastopu je miška pomagala dedku Mrazu razdeliti darila, nas, igralce, pa je pocrkljal z bonbončki. Tako starši in otroci so končno izvedeli, zakaj se mačka in miška ne razumeta. Ta spor se vleče že iz daljne preteklosti in temelji na miškini goljufiji.

Menim, da je bila lutkovna poslastica mladim nadobudnežem všeč, glede na navdušenje po koncu in aplavzu so v njej uživali.

Hana Pavšek

Veselo, praznično obarvano v 1. b-razredu

SLASTNA ČAJANKA

DSC_0059[1]V četrtek, 15. 12. 2016, smo na naši šoli učenci pekli preproste piškote za gospo ravnateljico, kuharice, čistilke, učiteljice Manco, Moniko, Petro ter za vse učence 1. b-razreda.

V učilnici smo zamesili piškote, jih oblikovali z modelčki, nato pa smo jih odnesli v pečico v gospodinjski učilnici. Na koncu smo imeli čajanko s slastnimi piškoti in čajem.

 

Marko Kolar

PEKA PIŠKOTOV

Učenci 1. b-razreda smo pekli piškote. Najprej smo naredili testo. Testo smo dali DSC_0054[1]počivati. Kasneje smo ga odkrili. Učiteljica Monika je vsakemu dala malo testa. Z modelčki smo odtisnili različne vzorce, potem smo dali piškote na pekač in jih odnesli v gospodinjsko učilnico. Ko so se piškoti pekli, nam je učiteljica Manca brala pravljice. Ko so bili pečeni, smo jih nekaj odnesli ravnateljici. Na koncu smo imeli še čajanko. Piškoti so bili zelo dobri. Odnesli smo jih tudi domov.

Gašper Penko

RDEČA KAPICA                                

V torek, 13. 12. 2016, smo šli v kulturni dom. Ogledali smo si predstavo Rdeča kapica. Zelo mi je bila všeč. Ko je bilo konec, smo šli nazaj v šolo. Tam smo morali narisati risbo na temo predstave.

DSC_0061[1]DSC_0064[1]

Gašper Penko, ilustraciji narisali Anja Možina in Ajda Marolt