Arhivi Kategorije: Dogaja se …

Povezujemo se z družino

S ponedeljkom, 16. 3., je naš hram učenosti zaprl svoja vrata. Do kdaj?? Odgovora na to vprašanje ne pozna še nihče. Marsikdo bi pomislil, da imamo učenci počitnice, a temu ni tako. S pomočjo učiteljev, ki so nam na voljo preko vseh možnih poti od spletne učilnice, foruma, e-pošte do socialnih omrežij, učenci izvajamo pouk na daljavo. Ravno ta izkušnja je marsikoga od nas prisilila, da smo se naučili organizirati in usklajevati svoj čas, šolske obveznosti ter dejavnosti, ki so nam pri srcu. Že v prejšnjem članku ste prebrali, da je večina učencev mnenja, da ima učenje od doma svoj poseben čar, a da bi ga obdržali za vedno, s tem pa se ne strinjamo. Ko so nas učitelji seznanili, da bomo izvedli dan dejavnosti na daljavo, smo bili kar malce radovedni, kaj imajo v mislih, a njihova ideja nas je navdušila. To sredo, 25. 3., smo posvetili našim najbližjim, si vzeli čas zanje, upočasnili sodoben tempo življenja in preprosto storili nekaj, kar je vsaj enemu članu družine polepšalo dan. In morda je bilo prav to tisto, kar smo vsi potrebovali.

Veselje, hvaležnost, sreča, zabava – vse to in še več vam bodo spregovorile spodnje besede in slike.

Danes je poseben dan za vse mamice. Vse mamice so srečne na ta dan, saj ga lahko preživijo s svojimi malčki. Ne predstavljam si življenja brez mamice. Vsako jutro, ko me zbudi, mi polepša dan. Mamica je samo ena na svetu. Nikoli ji ne reci grde besede, ker jo to  zaboli v srčku. Bodi ponosen na njo. Eni nimajo sreče in mamico zgubijo že v otroštvu in jim je hudo. Zato čuvaj nanjo, saj nobenemu od nas ne bi bilo vseeno, če  bi jo izgubil. Pripravi ji zajtrk, kosilo, danes opravi njena opravila. Vsi bodimo ponosni na svoje mamice.      Zala, 6. razred

HVALEŽNOST
je ritem letnih časov.

Vse, kar prinese
letni čas drugemu
letnemu času,
je HVALEŽNOST …
Hvaležnost,
ki obdari s pomladjo zimo,
z zorenjem pomlad,
z obiljem poletje in
s počitkom jesen.                                 Matevž, 9. razred

In kaj si o šolanju od doma mislimo učenci …

Že en teden smo učenci osnovnih in srednjih šol zaprti v svojih domovih in se učimo na daljavo. Zagotovo smo si že vsi ustvarili mnenje o tem, ali nam to ustreza ali ne. Nekaj naših učencev je z veseljem odgovorilo na štiri zastavljena vprašanja in z nami podelilo prednosti in slabosti tovrstnega izobraževanja.

Njihovi odgovori temeljijo na naslednjih vprašanjih:

  1. Kje vidite prednosti šolanja na domu?
  2. Katere slabosti šolanja na domu opazite?
  3. Ali vam je všeč šolanje na domu? Zakaj da, zakaj ne?
  4. Ali bi se šolali doma za vedno? Zakaj da, zakaj ne?

Prednost šolanja na domu je, da lahko delaš počasneje in doma je mirneje. Zame je največja slabost to, da ne dobiš najboljše razlage samo iz učbenikov in delovnih zvezkov. Šolanje na domu mi je všeč, saj je neka nova izkušnja in vmes si lahko vzamem toliko odmora, kot hočem. Na domu se ne bi šolala za vedno, saj bi pogrešala sošolce in nekatere učitelje.

                                                                                                       Nina, 7. razred

Šolanje na domu ima zagotovo veliko prednosti, na primer: učiš se na svoj način, delaš po svojem tempu, bolj se posvetiš temu, kar te zanima, ter si vzameš več časa, če snovi ne razumeš. Mislim, da postaneš tudi bolj odgovoren. Kot vsaka stvar pa ima tudi to slabe lastnosti, npr. to, da se moraš sam spraviti delat, če pa se ne, ti snov ostane in se ti nabere. Tako tudi izgubiš motivacijo do učenja, katere imaš na začetku veliko. Šolanje na domu mi je do zdaj všeč, razen tega, da nisem s svojimi prijatelji. Uspela sem si narediti svoj urnik in se bolj posvetiti predmetom, a motivacija, ki sem jo imela prejšnji teden, se je hitro izgubila. Upam, da jo z začetkom tega tedna dobim nazaj. Nisem prepričana, če bi se tako šolala za vedno, saj je minil šele en teden. Če bi bila situacija okoli nas normalna in bi lahko kam šli ter bili s prijatelji, potem da. Upam, da se stanje v državi zaradi širjenja koronavirusa izboljša in da ne bomo več dolgo doma, zato pazite nase in ostanite zdravi.   

                                                                                                  Nena, 9. razred

Prednosti šolanja na domu so, da lahko delaš snov v svojem tempu. Največjo slabost vidim v tem, da se ne naučiš komunikacije z ljudmi, saj nisi v stiku z ostalimi otroki. Komunikacija se začne s tem, da se samostojno vključiš v družbo. Druga slabost je, da snov ni tako podrobno razložena kot v šoli. Izkušnja šolanja na domu mi je zanimiva, ampak mi ni tako všeč, saj nimam družbe in če česa ne razumem, je malo težje razložiti po e-pošti, telefomu. Zdaj imamo spletne učilnice in lahko vprašamo učitelje, če česa ne razumemo, a če bi se res šolali doma, ne bi imeli učiteljev in bi bilo vse skupaj bistveno težje. Kljub temu da je to za nas zanimiva izkušnja,  se ne bi šolala doma, ker mi je v šoli bolj všeč, ker imam tam ljudi, s katerimi se lahko družim, pogovarjam in zabavam. V šoli se tudi naučiš organizacije.

                                                                                                         Tija, 7. razred

Največja prednost dela od doma je, da si vedno, ko si želiš ali potrebuješ odmor, tega tudi vzameš. Delaš takrat, ko ti najbolj ustreza, to pomeni, da si narediš lasten urnik, sestavljen po lastnih željah. Največja slabost je pomanjkanje tako dobre razlage, kot si je deležen v šoli.  Izobraževanje na daljavo mi je všeč, saj se lahko globlje poglobiš v stvari, ki jih ne razumeš (imaš dovolj časa). Ne želim si, da bi se za vedno šolala od doma, saj že zdaj, po enem tednu, pogrešam sošolce in sošolke. Prav tako se je v šoli bolj zabavno učiti, ker se tudi učitelji kdaj pohecajo.

                                                                                                         Ema, 7. razred

 Zame prednosti za učenje na daljavo ni, a trenutna situacija v naši državi to zahteva. Res pa je, da imamo več časa za druge obveznosti, delo gre precej hitreje, saj te nihče ne moti. Največja slabost je pomanjkanje razlage, druga slaba stran pa, da ni sošolcev in sošolk. Všeč mi je, da si lahko vzamem odmor, ko si zaželim, in da mi gre delo hitreje od rok. Ni mi pa všeč, da se ne morem družiti s sošolci »v živo«. Nikoli se ne bi izobraževala od doma, saj se v šoli učimo bivanja z ljudmi in se mi zdi, da je to pomembno  za prihodnost. Doma ni sošolcev, s katerimi se družimo in se imamo super.

                                                                                                   Izabela, 7. razred

 Učenje na daljavo mi je po eni strani všeč, po drugi pa spet ne. Všeč mi je, da ko želiš in potrebuješ odmor, si ga tudi vzameš. Naloge delaš takrat, ko ti najbolj ustreza. Lahko se poglobiš v snov, če česa ne razumeš, imaš več časa. Delo na domu mi ni všeč, saj ne dobiš tako dobre razlage kot v šoli, ni sošolcev in sošolk, s katerimi se rad družiš in ni učiteljev, ki se z nami tudi hecajo.

                                                                                                       Aleks, 7. razred

Prednost šolanja na domu vidim v tem, je doma bolj mirno, če pa sem utrujena, si sama določim odmor. Največjo slabost vidim v tem, da učenci ne dobimo tako dobre razlage. Učenje na daljavo mi je všeč, saj se lažje zberem. Ni mi pa všeč, ker nimam družbe. Na domu se ne bi šolala za vedno, saj bi pogrešala sošolce in učitelje. Doma se ne morem učiti o medsebojnem bivanju s sošolci in sošolkami, ki drugače razmišljajo in se ne strinjajo vedno z menoj, če ne dobim izkušnje. Teorija doma pač ni primerljiva z dejansko izkušnjo, za katero menim, da je neprecenljiva.

                                                                                                    Danaja, 7. razred

 Prednost šolanja na domu vidim v tem, da se lahko učitelj/starši in otrok posvečajo stvarem, ki otroku ne gredo od rok in tudi tistim, ki ga zelo zanimajo. Slabosti sta zame dve: otrok se manj druži s svojimi vrstniki in se manj posveča predmetom, ki mu niso všeč. Delo od doma mi je všeč, saj imam več prostega časa, s katerim sama razpolagam. Ni mi pa všeč zato, ker pogrešam družbo, ki sem jo imela v šoli, ter razlago učitelja. Sama se ne bi nikoli šolala na domu, saj sem človek, ki potrebuje družbo in bi se doma zelo dolgočasila.

                                                                                                      Živa, 8. razred

Prednost šolanja na domu je, da se učenja lotiš, kadar želiš, saj nimaš določene ure. Tudi odmore in malico si določiš sam. Slabosti šolanja doma so, da ne slišimo razlage, težje vprašamo za pomoč ter nimamo osebnega stika s sošolci in profesorji. Poleg tega,imamo s šolanjem na domu več prostega časa, kot smo ga imeli do zdaj. Všeč mi je, ker se razlikuje od učenja v šoli in imam občutek, da si zapomnim snov, že ko jo prepisujem. Ko začutim, da mi pade koncentracija, si vzamem odmor in nato nadaljujem.  Ne bi pa šolanje na domu obdržala za vedno,  saj že zdaj pogrešam šolo in druženje s svojimi vrstniki, kar je pomembno za naš razvoj.

                                                                                                         Zala, 9. razred

Prednost  šolanja na domu je, da lahko urnik razporedim sama. Slabost  šolanja na domu je, da lahko v šoli dobim dodatno razlago, če jo potrebujem, doma pa mi tega ne zna nihče tako dobro razložiti, kot to storijo učiteljice in učitelji. Šolanje na domu mi je všeč, ker ni treba vstajati zgodaj zjutraj, a šolala se od doma ne bi za vedno, saj pogrešam pomoč učiteljic.

   Neža, 7. razred

Šolanje doma poteka že kar tri tedne in meni je osebno kar všeč, a ima svoje prednosti in slabosti …

Prednosti so, da lahko učenci vstajamo, kadarkoli želimo in se tako tudi bolje spočijemo, da lahko jemo, medtem ko delamo za šolo in da sami predelujemo snovi in sami delamo naloge. Meni je najhuje to, da ne morem slišati razlage pri nekaterih predmetih, ki mi ne gredo prav dobro od rok … in seveda pogrešam svoje prijatelje ter vrstnike.

Šolanje od doma mi je všeč tudi zato, ker sem lahko več s svojo družino.

Menim, da šolanje doma kar dobro vpliva na učence. Sama bi se rada tako šolala še dolgo časa.  Tudi šola ni tako slaba, a da ne vidim svojih prijateljev, mi ni prav nič všeč.

Lara, 8. razred

Krivec za zaprtje slovenskih šol

Na svetu je veliko bolezni, nekatere hujše, nekatere blažje. V decembru 2019 se je v Vuhanu na Kitajskem pojavil virus, imenovan koronavirus ali bolj strokovno Covid 19.

Ime koronavirus izvira iz besede »corona«, ki v latinščini pomeni ‘krona’, to pa zaradi njegovega videza v obliki krone. Ker gre za nov in še precej skrivnosten virus, znanstveniki še vedno ne vedo zagotovo, kaj čaka svet v prihodnjih mesecih. Simptomi bolezni se kažejo v slabem počutju, z utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. V najhujših primerih virus povzroča vnetje oz. odpoved pljuč, se pravi ne moramo dihati, zato je še posebej nevaren za starejše ljudi in ljudi s kroničnimi ali dihalnimi boleznimi, saj v njihovih primerih pomeni smrt.

Žal je virus zahteval že več kot 6.684 smrtnih žrtev, okuženih pa je kar več kot 174.134 ljudi. Ocenjujejo, da je ozdravljenih okoli 77.865 ljudi. Koronavirus se je razširil že v kar 161 držav.

Trenutno najbolj ogrožena oz. kritična država izven Azije je Italija, v kateri je trenutno okuženih več kot 24.747 ljudi, umrlo jih je kar 1,809, ozdravljenih pa naj bi bilo 2.335 ljudi.

Koronavirus je žal zajel tudi Slovenijo, v katero se je prenesel preko različnih ljudi, ki so v času izbruha virusa potovali po svetu. Prvi pozitivni bris so potrdili pri gospodu, ki se je okužil v Italiji, ko se je vračal domov iz Maroka.

Trenutno je v Sloveniji potrjenih nekaj več kot 253 okužb s koronavirusom, terjal pa je že tudi prvo smrtno žrtev pri starejšemu občanu iz Metlike. V Sloveniji še ni potrjenih ozdravelih bolnikov.

V četrtek, 12. 3. 2020, so zaradi izrednih razmer potrdili zakon o zaprtju vseh izobraževalnih ustanov (šole, vrtci, gimnazije, srednje šole, fakultete), ki jih bodo zaenkrat zaprli za 14 dni. Zaprte so tudi vse javne ustanove, razen trgovin z živili, odpovedane pa vse javne prireditve (predstave, koncerti, ipd.).

Da se ne bi okužili, si dobro in temeljito umivajte roke, držite se razdalje od 1 do 1,5 metra, ne družite se s sovrstniki, saj nikoli ne veste, če so okuženi oni, ali če ste okuženi vi. Koristno pa je tudi, če se gibate na svežem zraku, seveda posamezno in ne v skupinah.

Petnajstega marca 2020 je bilo do štirinajste ure v Sloveniji potrjenih dvesto devetnajst okužb s koronavirusom. Opravljenih je bilo 6156 testiranj.

Zaradi korona virusa so v več kot v dvajsetih državah zaprte vse šole. V ponedeljek, 16. marca, so se zaprle vse vzgojno-izobraževalne ustanove tudi v Sloveniji, mi, učenci, pa ostajamo doma do preklica.

Mnenja učencev o zaprtju šol:

Po eni strani mi je všeč, da ni šole, saj lahko spim dlje. Po drugi strani pa bi bila raje v šoli, saj se doma dolgočasim, ker se ne vidim s prijateljicami in pri predmetih bi učitelj/učiteljica bolje razložil/-a snov, kot če jo moram doma sama predelati. Sem pa drugače vesela, da sem doma, saj res ne bi rada videla, da bi se slučajno v šoli okužila s koronavirusom.

 Ja, pa se je res zgodilo, zaprli so šole. Ne vem, ali naj bom vesela ali žalostna. Hmmm … Po mojem mnenju ima zaprtje šol dve strani: slabo in dobro.

Bom začela s slabo, da dobro prihranim za konec. Slaba stran zaprtja šol je, da bomo učenci morali delati od doma, kar pomeni, da ne bomo imeli možnosti obdelave snovi kot v šoli. Seveda imamo na voljo forum in klepetalnice, a razlaga snovi vseeno ni ista preko računalnika kot ustna v šoli.

Dobra stran pa je, da bomo imeli novo izkušnjo in bomo lahko preizkusili, kako se je učiti doma brez učiteljev, ko nam je odgovornost položena v naše roke. Zanimivo, kajne? Poleg tega pa imamo med temi 14 dnevi čas, da nadoknadimo naše znanje iz prejšnjih dni, če nam je manjkalo znanja pri kakšni snovi v šoli.

Rebeka Košir, Tija Levstek, Brina Ličen

Od tišine do glasbe in Jure Ivanušič

V petek, 7. 2. 2020, pred slovenskim kulturnim praznikom, ki je posvečen mojstru poezije – Francetu Prešernu,  smo si učenci od šestega do devetega razreda ogledali monokomedijo Od tišine do glasbe, ki jo je zaigral Jure Ivanušič. Pred samim začetkom nam je petošolka Anja zapela Zdravljico. Devetošolka Nena nam je namenila uvodne besede, povezane s kulturnim praznikom.

Potem se je začelo … Predstava Jureta Ivanušiča Od tišine do glasbe je zelo uspešna, saj je imela že več kot 300 ponovitev. Na zanimiv in komični način nam je prikazal razvoj glasbe skozi stoletja. Izvedba je bila več kot vrhunska, saj je tudi sam odličen pianist, igralec in skladatelj. Igral je že v več slovenskih filmih, raznih nanizankah in televizijskih oddajah.

Ura v večnamenskem prostoru je prehitro minila, saj je bila vsebina monokomedije zelo smešna in zabavna, sama igra Jureta Ivanušiča pa navdušujoča. Mimika obraza ter gestigulacija sta bili res fantastični. Nepredstavljivo nam je bilo, kako je lahko na klavir igral z zaprtimi očmi, na tleh, izpostavili pa bi tudi del z opero in Lisztom.

Po koncu je aplavz kar trajal in trajal, saj smo bili učenci veseli priložnosti, da nam je lahko tako znani slovenski igralec prišel zaigrat tako uspešnico.

Brina in Zala

Motovilčica za najmlajše

6. februarja smo učenci razredne stopnje proslavili kulturni dan, posvečen Francetu Prešernu. V ta namen smo v goste povabili igralko, lutkarico in humoristko Lucijo Ćirović, ki je na oder skupaj z Boštjanom Štormanom postavila lutkovno predstavo Motovilčica.

Drugo šolsko uro smo se tako zbali v večnamenskem prostoru, kjer smo skupaj s sošolko Anjo Zajc zapeli slovensko himno. Sošolec Andrej Martin Trpin je navzoče nagovoril z lepimi uvodnimi besedami, s katerimi nas je spomnil na pomen kulturnega praznika.

Po aplavzu je oder preplavila glasba. Predstava se je namreč začela s pesmijo o motovilcu. Igralca Lucija Ćirović in Boštjan Štorman sta s pomočjo simpatičnih lutk odigrala zgodbo o Motovilčici.

Pripovedovala sta o tem, kako je nekoč živel mož, ki je delal sveče, žena pa dneve in dneve na vrtu, a zraslo ni nič razen kopriv in trnje. Žena si je zelo želela otroka in na stara leta se ji je želja vendarle izpolnila. V pozni nosečnosti si je nekega večera zaželela sočen motovilec. Moža je prepričala, da je šel k sosedi, ki je bila stara čarovnica, ukrast solato. Ta ga je zalotila pri kraji in mu zagrozila, da bo oba z ženo spremenila v podgano. A mož se je branil in jo prosil, naj spremeni kazen. Ponudil ji je, karkoli ji poželi srce. Čarovnica je popustila, ni ju spremenila v podgani, si je pa v zameno zaželela njunega otroka. Ko je žena rodila lepo in zdravo deklico, se je na vratih pojavila čarovnica in jo odpeljala. Zaradi prigode z motovilcem jo je poimenovala Motovilčica. Deklica je rasla in rasla, družiti pa se je smela le s starko. Prišel pa je čas, ko ji čarovničina družba ni bila več po godu. Ker je izrazila zanimanje za fantovsko družbo, jo je stara vešča zaradi strahu, da bi jo izgubila, zazidala v visok stolp. Deklica je v osami in vsa nesrečna več let bivala v njem. Ko je izgubila že vse upanje, da bo še kdaj uživala na prostosti, jo je našel princ. Ta se je po njeni dolgi kiti las vzpel do nje in jo rešil. Odpeljal jo je v mesto, kjer sta se družila in igrala do konca svojih dni.

Mislim, da sta se igralca zelo dobro pripravila na nastop, zaznati pa je bilo tudi, da sta se pri tem neizmerno zabavala. Zgodba me je navdušila, žalostna sem le, ker se Motovilčica in straši nikoli niso našli.

Manca Kosmač, 5. d