Razmišljanje devetošolke

V četrtek, 12. 3 .2020, smo bili seznanjeni, da se po Sloveniji s ponedeljkom, 16. 3. 2020,  zaprejo vrata vseh vrtcev in šol. Ko sem hodila po hodniku šole, sem srečevala veliko veselih, a tudi nekaj kislih obrazov. Sama pa sem imela mešane občutke. Vesela in polna pričakovanja sem bila, saj sem mislila, da bo šolanje na tak način lažje, ker bomo imeli za opravljanje šolskega dela ves dan, med učenjem bomo lahko jedli, pili in dela bo manj. Kot slabost sem ocenila to, da bomo morali snov predelati iz zapiskov, ki nam jih bodo naložili učitelji (seveda imamo internet, ampak to ni niti približno tako zanimivo, kot če ti snov razloži učitelj). Da o izolaciji za štirimi stenami sploh ne govorim.
Vedela sem, da se bomo sošolci poklicali med seboj, si poročali o zanimivih dogodkih in doživetjih, ki so se nam zgodili v izolaciji, a verjemite mi, da je veliko bolj zabavno, če si te stvari poveš v živo.
V petek, 13. 3., je bilo v šoli že veliko manj učencev kot po navadi. Nekateri so ostali doma zaradi bojazni, da se ne bodo okužili, drugi zato, ker so je bilo v medijih rečeno, da naj učenci ostanemo doma. Sama sem v petek odšla v šolo. Spomnim se, kako so v garderobo prišle mlajše učenke in mi povedale, da sem šele osma učenka v šoli. Sprva me je bilo strah, da bom v razredu sama, a se mi je kmalu pridružilo še nekaj učencev. Učitelji so nam pokazali, kako bomo opravljali delo in nam pripravili gradivo za prva dva tedna.
Minilo je nekaj dni učenja na daljavo in izkušnje so bile zanimive ter dragocene. Sama sem komaj čakala, da grem nazaj v šolo, saj me doma velikokrat kaj zmoti. Šolanje prek spleta ni najslabše, a se ti že po nekaj dnevih začne pojavljati nekaj podobnega domotožju. Čeprav šola ni naš pravi dom, bi jo lahko šteli med pomembne mejnike našega otroštva. V šoli preživimo približno 5 do 6 ur na dan, nekateri celo več, tako da bi jo lahko šteli za drugi dom.
Nikoli ne bomo vedeli, zakaj je nastala pandemija koronavirusa. Mogoče nam je želela Zemlja povedati, da se moramo začeti zavedati. Mogoče nas je na svetu že preveč. Težko je reči, zakaj se nam take stvari dogajajo, a če jih ne bomo sprejeli in se z njimi soočili, nikoli ne bomo doživeli pravega življenja.

Aprila se je stanje zaradi koronavirusa v Sloveniji poslabšalo. Začeli smo na parih primerih, ki so se hitro razvili v približno 35 novo okuženih primerov na dan. V Italiji, Španiji in Franciji je bilo stanje še hujše. Države so morale zasilno ustaviti prehode čez mejo in sprehode iz hiše. V svetu je zavladala kriza. Veliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti službo oziroma delati od doma.

Ko sem pogledala skozi okno, sem videla, da je prometa veliko manj. Starši in delavci so večinoma opravljali svoje delo od doma. Onesnaženost zraka se je zmanjšala. Na svetu so se začele dogajati spremembe.

V zadnjih mesecih sem se spoznala razliko, kako je, ko ti lahko nekdo vedno pomaga in ti diha za ovratnik, in kako je, ko si prepuščen samemu sebi. Vedno sem šolo jemala za samoumevno. Vedela sem, da bo vedno nekdo zraven, ki ga bom lahko vprašala in mi bo odgovoril v isti sekundi, vedno bom lahko dvignila roko in vprašala učitelja, kaj neka stvar pomeni, vedno sem lahko zaprosila za dodatno razlago …  Ne mislite, da nam učitelji ne pomagajo. Vedno so nam na voljo, da jim kaj napišemo ali zastavimo kakšno vprašanje. A bistvena razlika je, da v šoli dobiš odgovor ali razlago takoj, pri izobraževanju na daljavo pa moraš počakati, saj nisi edini v skupini ali razredu, ki ima kakšno vprašanje.
Vsak od nas ima različne občutke glede trenutne situacije. Nekateri bi tako nadaljevali do konca, spet drugi pa bi se čim prej vrnili v šolske klopi. Sama se že veselim ponovnega opazovanja table, saj sem navajena na razlago učitelja in stika s sošolci.
Najprej sem mislila, da imajo učitelji veliko manj dela kot mi. Kmalu pa sem ugotovila, da morajo pregledovati veliko več nalog, kot jih moramo mi reševati in napisati veliko več delovnih listov, kot sem si mislila. Zelo sem hvaležna za vso pomoč, povratne informacije, razlage …

Naj zaključim s sporočilom: »Življenje je le eno in, izkoristite ga, poskusite zaživeti na polno. Lepo se imejte doma in v naravi.«

Eva