Jesenske počitnice so bile za nas, učence, nekaj zelo lepega, a žal smo ljudje postali malce nepazljivi, zato je na naši šoli prišlo do številnih okužb. Več kot tretjina oddelkov naše šole “se je znašla” pred računalniškimi ekrani. Karantena in delo od doma … In tu so vtisi nekaterih učencev …
Komaj tri dni po počitnicah smo zdržali v šoli pa smo že spet doma. V karanteni pa sploh ni tako slabo, kot bi si lahko kdo mislil.
Če me kdo vpraša, je v karanteni manj naloge kot v šoli, kar mi je seveda veliko bolj všeč. Poleg tega lahko zjutraj nekoliko dlje poležim v postelji. Ker je doma z mano ostala mami, je zajtrk in kosilo vedno skrbno pripravljeno in še bolj odlično kot običajno. Popoldne grem lahko že ven, ker nimam več domače naloge. Imam tudi več časa za pogovor z mami, za kar si drugače težko vzameva čas. A ni vse tako dobro, kot se na prvi pogled zdi. Slabo je, da ti starši ves čas dihajo za vrat. In to nam, najstnikom, nikakor ni všeč. Nekateri v karanteni gotovo pogrešajo svoje sošolce. Jaz s tem nimam takšnih težav. Težava pa je, da imam doma raznorazne igrače, zato nenehno pogledujem k njim in se ne ukvarjam s šolo, pač pa se raje ukvarjam z igračami. To privede do mamine slabe volje in s tem do prepira v hiši ter do podaljšanja časa, namenjenega šoli.
So dobre in slabe strani karantene. V življenju je bolje gledati na stvari s svetle plati, zato bom tudi v tej karanteni vedno poskušal najti dobre strani in mi bo tako še hitreje minila.
Anže Loboda, 5. d
Karantena, virus in maske so besede, ki jih zadnje čase pogosto slišimo. Včasih se o tem nismo pogovarjali, saj covid virus ni obstajal. Ne vem, kje se vzel in zakaj ne gre stran.
Lani smo zaradi virusa veliko časa preživeli doma in imeli pouk na daljavo. Najprej mi je bilo dobro, saj sem mislil, da bomo imeli počitnice, a ko sem ugotovil, da teh ne bo, mi je bilo iz dneva v dan slabše. Vsakokrat smo se ob osmi uri zjutraj dobili na zoomu. Učiteljica nam je razložila, kako bo potekal pouk. Včasih smo se igrali kakšno igrico, to mi je bilo bolj všeč, kot pisanje v zvezek. Všeč mi je bilo, ko sem za šport lahko odšel na svež zrak. Zunaj sem tekel, se sprehajal, kolesaril in igral različne športe, na primer: nogomet, košarko, šah in namizni tenis. Ta del karantene mi je bil zelo všeč, a nekega dne nam je učiteljica povedala, da nas bo začela spraševati. Zelo sem bil zaskrbljen, če bom lahko zmogel. Tisti dan, ko je učiteljica spraševala za oceno, sem bil zelo prestrašen, saj me je skrbelo, da dobim slabo oceno. A ko sem bil vprašan, ni bilo tako težko. Dela na daljavo sem se že navadil, vendar sem bil vesel, ko sem prišel spet v šolo. Pred tremi dnevi smo dobili pošto, da smo zaradi okužbe v razredu spet v karanteni. Pa se spet šolamo na daljavo.
Karantena me že res dolgočasi, upam, da bo ta virus kmalu izginil in bo spet vse po starem.
Vid Vesel, 5. d
V petek sem z mamo odšla k zobozdravniku. Ko sva se vračali, sva dobili sporočilo, da sem v karanteni.
Oddahnila sem si, da sem lahko še odšla k zobozdravniku. Doma sem naredila vse za šolo in se odšla igrat. Naslednji dan sem imela ZOOM ob osmih. Pozabila sem, da odpade ZOOM ob enajstih, ker smo ga imeli za angleščino. Učiteljici sem obljubila, da ne bo več tako. Sedaj si vedno vse, kar je pomembno, zapišem. Opazila sem, da hitro pozabljam. Sedaj sem bolj natančna, ker si vse zapišem. Ravno sem končala z delom za šolo. Vsi dnevi so si med seboj podobni in začela sem se dolgočasiti. Komaj čakam, da bo vsega konec. Občutek imam, da je vse skupaj daljše in daljše. Močno upam, da bo kmalu vse bolje. Nikoli si nisem mislila, da bo tako.
Naučila sem se, da včasih pač pridejo težki časi. Treba je samo malo potrpeti. Nikoli ne smeš obupati.
Lucija Meglič, 5. d
V karanteni si, če si bil v stiku s pozitivno osebo na covid-19. Doma moraš biti kar 10 dni, da ne bi slučajno okužil še druge osebe. Karantena je prostor, v katerem moraš bivati 10 dni, ne smeš hoditi v trgovine, k sebi vabiti obiske in trenirati nobenega športa.
V karanteni mi je bil najbolj zanimiv dan, ko nismo imeli niti enega zoom-a. To mi je bilo čudno, ker smo imeli lansko leto v 4. razredu čisto vsak dan dva zoom-a. V karanteni mi je res všeč to, da ni domačih nalog in pouk imaš lahko, kadar si želiš. Slaba stran pa je, da se ne smeš družiti s prijatelji. To je nam, fantom, res težko, ker smo zelo dobri prijatelji. Še ena slaba stran je tudi, da mi mlajši sestrici na data miru. Če bi lahko dan zapeljal tako, kot si želim, bi najprej naredili za šolo, potem pa bi se odšel družit s prijatelji. Ampak to na žalost ni izvedljivo, saj smo lahko samo doma. Med tem časom, ko smo doma, razmišljam, kako se imajo moji prijatelji v karanteni. Včasih se pokličemo, da gremo skupaj igrat računalniške igre ali pa, da skupaj delamo za šolo. Včasih se vprašam, kaj mi je bolje: biti doma ali v šoli. To je zame težko vprašanje, saj ima oboje dobro in slabo plat. Dobra plat, da si doma, je, da imaš več prostega časa, slaba plat pa, da nimaš družbe prijateljev. V šoli pa je bolje, ker se lahko družiš s prijatelji. Slabo pa je, ker imamo več dela, kot če imamo šolo od doma in da nimamo interesnih dejavnosti, ki smo se jih vsi veselili.
Mislim, da bi bilo šolanje v prihodnosti boljše, če bi pri delu mogoče uporabljali več elektronike. Verjamem pa, da bi vsak od nas raje hodil v šolo, kot pa da se šola od doma.
Max Šetina Xavier, 5. d
