Je eden največjih dogodkov na svetu, ki se bo z uradno otvoritvijo začel 20. novembra. Prvič bo svetovno nogometno prvenstvo potekalo v arabskem svetu, v Katarju.
Turnir, ki je vsake štiri leta v drugi državi, velja za največji športni dogodek na svetu. Dvaintrideset ekip bo skupno odigralo štiriinšestdeset medsebojnih obračunov.
V polfinale se je uspelo uvrstiti Hrvaški, Argentini, Maroku in Franciji.

Večinoma menijo, da bo zmagala Argentina ali Francija, saj je le-ta že leta 2018 v Rusiji osvojila 1. mesto in naslov svetovnih prvakov. Tudi sama navijam za Francijo, zato upam, da jim uspe tudi letos.

Sara

Letos bom december prvič doživela v Sloveniji. Tako v Banji Luki kot v Sloveniji vse zaživi v lučkah. Praznični utrip je mogoče začutiti na ulici, v trgovinah, še v nekaterih učilnicah naše šole stojijo smrečice, okrašene z lučkami in novoletnimi okraski. Čeprav je za nekatere december najlepši mesec v letu, meni ni najbolj pri srcu zaradi mraza. Sama imam raje poletne mesece.
Pridne otroke po Sloveniji obiščejo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Na Hrvaškem pa otroke z darili razveseli Božiček. Ker v Banji Luki prevladuje pravoslavna cerkev, božič in novo leto praznujemo kasneje kot kristjani. Pravoslavni božič je tako 7. 1., novo leto pa 14. 1., saj uporabljamo julijanski koledar, ki za gregorijanskim, uporabljajo ga kristjani, zaostaja za 13 dni.
Za praznike bom obiskala sorodnike v Banji Luki in komaj čakam, da skupaj preživimo zabavne trenutke.

Suzana

Moja stara šola v Bosni je bila zelo enostavna. V njej je bilo zelo malo učencev in učiteljev.

V razredu je bilo zgolj od deset do petnajst učencev. Učenci imajo od prvega do petega razreda istega učitelja. Imeli smo eno učilnico in se nismo selili. Nismo imeli jedilnice, v kateri bi jedli šolsko malico ali kosilo. Vsak dan smo si morali kupiti malico v mali prodajalni znotraj šole. Izbirali smo med sendviči, slanimi prigrizki, sladkarijami in pijačo.

V moji stari šoli ni bilo izbirnih predmetov, imeli smo samo normalne ure. Prav tako nismo poznali športnih dni. Nismo imeli garderobnih omaric in nismo uporabljali copat. Ves dan smo bili obuti v superge. Šport smo imeli dečki in deklice skupaj. Učitelji so bili zelo strogi.

Suzana

V Slovenijo sem prišla konec avgusta. Od rojstva sem živela v Bosni in Hercegovini, v Banji Luki.

 V začetku smo se veliko preseljevali, dokler nismo prišli tja, kamor smo želeli – v Preserje pri Radomljah. Dva dni pred začetkom šole smo naredili prepis. Bila sem zelo srečna in presenečena nad šolo.
Na prvi šolski dan sem mislila, da nihče ne zna govoriti srbskega jezika, ki ga govorim jaz.
Spoznala sem veliko prijateljev. Med njimi sta bili Sara in Zara. Onidve sta mi pomagali, da se znajdem pri šolskih urah. Na začetku sem se pogosto izgubljala v šoli. Po nekaj tednih sem naučila, kje se nahajajo učilnice.
Tu mi je lepo, a vseeno pogrešam Banjo Luko in svoje prijatelje.

                                                                                                                                                            Suzana