Kulturni dan za sedmošolce je bil razdeljen na dva dela, in sicer: v prvem delu smo odšli v knjižnico Domžale, kjer smo dobili knjigo Reformatorji, vsi sedmošolci smo namreč vključeni v projekt Rastem s knjigo. V drugem delu pa smo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani in si ogledali predstavo Reformatorji na odru, ki se je odvijala v Kosovelovi dvorani. Reformatorja Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča sta igrala Nik Škrlec in Boštjan Gorenc Pižama. Predstava nama je bila všeč, saj sta jo zaigrala na zabaven način, vključila sta tudi občinstvo. Dogajanje je bilo smešno in poučno.
V torek, 13. 12., sredo, 14. 12., in četrtek, 15. 12.2022, smo učenci gledališkega kluba nastopali za upokojence, otroke z vrtca Mlinček in Kekec, prvošolce in drugošolce, zato smo bili odsotni od pouka. Predstava je potekala v mali jedilnici naše šole. Glavna pobudnica in mentorica je bila Nataša Cotman. Pred vsako predstavo smo se naličili in oblekli v kostume. Predstava ni bila dolga, saj je trajala približno 18 minut. Starejše in otroke je spodbujala k temu, da pomagajo pticam in jih še naprej hranijo tako, da natrosijo hrano v krmilnice. Prvošolci in vrtčevski otroci so po predstavi dobili lojeno pogačo za ptice, da jih bodo opazovali, kako bodo priletele in jedle njihovo pogačo. Prvošolci pa so poleg pogače dobili tudi bombone, da so se še sami malce posladkali. Na predstavi so bili tudi drugošolci, ki so prav tako dobil bombone in pogačo. V sredo smo nastopili tudi za otroke zaposlenih na šoli, prišli pa so tudi nekateri učitelji. Po predstavi je prišel pravi Dedek Mraz, ki je otrokom razdelil darila, pri tem pa so mu pomagale snežinke. Tudi na nas, nastopajoče, ni pozabil. Po vsaki predstavi smo poravnali stole, pometli, si umili obraz, slekli kostume, malo pogovorili in odšli domov ali k pouku.
Jaz sem s svojo družino počitnice preživela v Bosni. Bilo nam je zelo lepo, ker smo bili skupaj s sorodniki. Šli smo k moji tetki v Banjo Luko.
Dan pred božičem smo ob petih zjutraj šli po božično drevo v gozd, ki smo ga kasneje okrasili s sladkarijami. Na ta dan smo ob treh šli v cerkev na prižig lučk božičnega drevesa. Tam je bilo veliko ljudi. Ko smo prišli domov, smo imeli večerjo.
Na božič smo vstali ob šestih zjutraj in imeli božični zajtrk. Pomemben božični običaj je lomljenje kruha, v katerem je kovanec. Ko je moj oče razdelil kose kruha, nihče ni dobil kovanca. Šele po dveh dneh nam je uspelo priti do njega. Ta srečnež je bil moj brat.
Naslednji dan po božiču smo se vrnili v Slovenijo. Komaj čakam, da pride k nam moja babica, ki nam je obljubila svoj obisk ob koncu januarja.
Spet smo v šoli, počitnice pa so minile s svetlobno hitrostjo. Božič sem preživel doma, novo leto
Slika, pridobljena s spleta.
pa nekoliko drugače. Za božič sem doma z družino pel pesmi in se zabaval. Dobil sem vratarske rokavice, staršema pa sem kupil copate. Za novo leto pa je bilo vse drugače. Preživel sem ga na turistični kmetiji Vrbnjak. Tja smo prispeli 30. 12., zato smo imeli še nekaj časa pred novim letom. Božali smo konje, se igrali z muckami in psi. Na novo leto pa smo peli in plesali, gledali ognjemet in imeli iskrice. Po novem letu smo na kmetiji ostali še en dan. V tistem dnevu smo jahali konje, se spakirali in odšli. Na šoli pa je bilo drugačno praznovanje. 21. 12. je učence razveselil novoletni ples. Okraševanje jelk po vseh učilnicah pa je bilo prav tako zabavno. Pri likovni umetnosti smo iz papirja izdelovali okraske za jelke in snežinke za na šolski hodnik. Na novoletnem plesu smo plesali, peli in se zabavali. Na zadnji dan pred počitnicami smo si v svojih matičnih učilnicah ogledali e-prireditev ob državnem prazniku – dnevu samostojnosti in enotnosti. Starejši in mlajši so peli in igrali različne predstave. Ko se je to končalo, smo šli domov in začeli razmišljati o praznikih.
V učilnici računalništva, v tednu od 15. do 18. novembra, so se tretješolci z razredniki in
Slika, pridobljena s spleta.
učiteljem Tomažem Pajničem začeli spoznavati z računalniškim opismenjevanjem. To je osnovno znanje o uporabi računalnika. Za računalniško opismenjevanje so se učitelji odločili, saj je pomembno, da otroci osvojijo veščine, ki so nujne v 21. stoletju. Med njimi je uporaba računalnika skoraj najpomembnejša. Z njo bodo učenci postali bolj samostojni, olajšali pa si bodo pot do učenja. Računalniško opismenjevanje je potekalo tako, da so imeli tretješolci v okviru dneva dejavnosti pet osnovnih šolskih ur za spoznavanje in rokovanje z računalnikom. V tem času so spoznali funkcije na tipkovnici, delovanje interneta, brskalnike, naučili pa so se “priti” na šolsko spletno stran in jo uporabljati. Učenci so bili zelo navdušeni in motivirani, zato so se razredniki in učitelj računalništva odločili, da bodo z obiski računalniške učilnice nadaljevali do konca šolskega leta v okviru pouka, in sicer pri slovenščini in matematiki. Cilj je, da učenci uporabo računalnika razumejo kot pomoč pri učenju in ne kot sredstvo za igranje igric.