Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jasmina Pogačnik

Slovenski kulturni praznik

8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna. Na osrednji državni proslavi podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu Jožefu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. France Prešeren je napisal  Zdravljico, katere sedma kitica zdaj naša himna. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, se vanjo močno zaljubil in ji posvetil svojo največjo mojstrovino – Sonetni venec. Julija je bila njegova največja in neuresničena ljubezen – njegova muza. Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke. Otroci so ga imeli zelo radi, ker jim je dajal fige. Klicali so ga doktor Fig. Njegov kip še danes stoji v Ljubljani na tako imenovanem Prešernovem trgu. Po največjem slovenskem pesniku je poimenovanih veliko šol, ulic, trgov in celo eno nabrežje.

Lucija Krivec

Slovesno v razredih ob kulturnem prazniku

V četrtek, 7. 2. 2019, smo na šoli praznovali Prešernov dan, naš kulturni praznik. Vsak razred je imel pripravljeno svojo slavnostno prireditev. Skupaj jih je bilo kar 33. Nastopali smo vsi učenci, ki smo bili tisti dan prisotni in moram priznati, da ni manjkalo veliko učencev, torej skoraj 800 učencev je pokazalo, kar so pri urah slovenščine in razrednih urah oblikovali za ta namen.

Prireditve so potekale prvo šolsko uro. Trajale so približno 45 minut, v nekaterih razredih so morali kar malce pohiteti, da šolski zvonec ni prekinil slovesnega vzdušja. Proslave so zelo bogate. Učenci smo predstavili ples, petje, igranje na inštrumente, recitacije, dramsko igre in še kaj. Po 45 minutah kulture smo nadaljevali s poukom po urniku.

Po prireditvi so učenci povedali:

Naš razred se je zbral v matični učilnici, učilnici Polone Torkar. Najprej smo naredili prostor za nastopajoče in pripravili stole za gledalce. Prva sta na oder prišla Hana Pavšek in Leon Obrulj, ki sta imela vezni tekst in sta predstavila prve nastopajoče. 1. skupina pod vodstvom učiteljice Cotman je recitirala in zvočno predstavila pesem Otona Župančiča Žebljarsko. Sledila je 2. skupina z recitacijami pod vodstvom učitelja Domjanića. Sledila je 3. skupina, ki je dramsko uprizorila Zdravljico  in prvi sonet Sonetov nesreče – o, Vrba.

Moj razred se je dobil v učilnici učiteljice Jasmine Pogačnik. Najprej smo premaknili mize in pripravili stole. Ko smo bili vsi pripravljeni, sta Eva Kapus in Tim Ličen začela z veznim tekstom. Najprej sta napovedala 3. in nato še 5. skupino, ki so pripravili gledališko smešno in izvirno predstavitev. Za njimi je pred razredom nastopila še 4. skupina, v kateri so učenci recitirali pesmi Soči. Naslednja sta na oder prišla Nika in Rudi iz 1. skupine, ki sta recitirala svoje kitice in še od svojih dveh sošolcev, ki sta na četrtkovi prireditvi manjkala. Nazadnje pa je na vrsto prišli še 2. skupina z recitacijami Prešernovih pesmi. Ko smo končali s predstavitvami smo mize postavili nazaj in počakali, da je zazvonilo. Prireditev je bila smešna in zabavna.

V četrtek smo imeli tudi v 8. c-razredu kulturno prireditev. Najprej smo prisluhnili himni, potem pa nam je prva skupina predstavila Urško na sodoben način, ki jo je zapisal Andrej Rozman Roza. Druga skupina nam je recitirala Prešernovega Povodnega moža. Učenci smo tako spoznali razlike in podobnosti obeh različic, vsem pa je bila bolj všeč Rozmanova zabavna, smešna in domiselna različica. Tretja skupina nam je zaigrala dramski prizor besedila Pri revizorju, četrta skupina nam je predstavila Županovo Micko. Kot zadnja se nam je na ogled postavila skupina, ki je zaigrala balado Lepa Vida. Prireditev mi je bila zelo všeč. Menim, da je lažje nastopati v razredu kot na velikem šolskem odru.

Na začetku prireditve 7. c-razreda nam je Ema zaigrala himno na violino. Nato sta Andreja in Nika začeli s predstavitvijo Ivana Cankarja, ker prejšnje leto praznovali  100. obletnico njegove smrti. Sledila je recitacija o Rdeči kapici, ki sta jo zrecitirala Tjaš in David. Ko je bilo to končano, smo nadaljevali z dramsko igro Martina Krpana, ki so ga odigrali Blaž, Aljaž in Miha. Po tej točki nam je učitelj zaigral na kitaro. Ampak to še zdaleč ni bilo konec. Naslednji so bili Maks, Tilen in Gregor, ki so nam zrecitirali Trebušno zver, ki jo je napisal Roald Dahl. Nato smo jaz, Teja, Hana, Lara in Ema odigrali dramsko igro Kozlovska sodba v Višnji Gori. Bližali smo se koncu, zato smo hitro nadaljevali z Marjetko in Živo, ki sta nam odpeli pesem Mala terasa. Končno sem na oder prišel jaz, kjer sem odrepal pesem Popoln lajf. Hitri smo bili, zato sta na vrsto prišla Nik in Luka, ki sta zrecitirala Volk in jagnje. Za tem smo slišali Andrejo, ki nam je na harmoniko zaigrala pesem Čebelar. Za konec pa smo slišali tudi Žana s pesmijo Pesem, Urha s pesmijo Pesem in Živo, ki je recitirala pesem, ki jo je napisala sama. In tako se je naša razredna prireditev zaključila.

Še nekaj slikovnih utrinkov 🙂

Marjetka Rakar, Erin Gabrijel, Tjaša Grašič, Lucija Krivec, Jan Žnidar Zoubek

 

Druga delovna sobota

V soboto, 2. 2. 2019, je bil delovni dan. Ker je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport odločilo, da nimamo dovolj šolskih dni, smo morali v soboto sesti v šolske klopi. Pouk je potekal po četrtkovem urniku, čeprav smo imeli učenci občutek, da je vzdušje vseeno drugačno, bolj sproščeno, brez hitenja in stresa. Pri nekaterih urah pa je bilo že malce kulturno obarvano, saj smo se učenci pripravljali na bližajoči se slovenski kulturni praznik.

Soboto ali nenavadni delovni dan smo začeli s predurami in končali po 4. uri. Poleg te sobote nas čaka še ena, športna sobota, ki bo potekala 25. maja in bomo z njo nadomeščali 3. maj, ko bomo ostali doma.

Kljub temu da smo morali v soboto zgodaj vstati in priti v šolo, nam ni bilo težko sedeti v klopi, saj je bilo vzdušje prijetno, pouk pa sproščen.

Erin Gabrijel

 

Konec prvega ocenjevalnega obdobja

V četrtek, 31. 1. 2019, se je za osnovnošolce zaključilo prvo ocenjevalno obdobje. “Oh, te ocene!” se pogosto sliši na šolskem hodniku. “Ojej, vprašan bom, mi pa pišemo …” odmeva. Vse to in še več so mnogi sotrpini okusili na lastni koži. Sedaj bo malce zatišja. In kako smo se odrezali? Nekateri so blesteli z ocenami, nekaterim pa je spodletelo, zato upamo, da se bodo v drugi polovici bolj potrudili, in dobili možnost, da zablestijo. Če pa pogledamo na splošno, smo učenci naše šole zelo uspešni. Verjamemo, da bodo naši zanamci v tej smeri nadaljevali.

Tjaša Grašič

Športno … fit …zdravo

V četrtek, 24. 1. 2019, smo se učenci od šestega do devetega razreda odpravili na zimski športni dan. Na izbiro smo imeli naslednje dejavnosti: smučanje, plavanje, tek na smučeh, sankanje, drsanje in pohod na Mengeško kočo. Učiteljica Katja Kukovec, vodja športnega dne, je organizirala zimsko rekreacijo za približno štiristo učencev. Tako smo združili zdravje, šport in biti  fit učenec/učenka. Naše odzive si lahko preberete v naslednjih vrsticah.

Za drsanje so bili učenci razdeljeni v dve skupini, in sicer šesto- in sedmošolci skupaj, osmo- in devetošolci skupaj. Prvo skupino so sestavljali učenci šestih in sedmih razredov. Za to zimsko aktivnost se je odločilo malo učencev. Pred šolo smo se zbrali ob 10. uri, vzeli malico in se peš odpravili na domžalsko drsališče. Hodili smo ob Kamniški Bistrici. Z nami sta šla učitelja Mateja Peršolja in Boštjan Domjanić. Med potjo smo se tudi kepali. Na drsališče smo prispeli okoli 11. ure. Ko smo prišli, smo odložili stvari, si obuli drsalke in začeli drsati. Po drsanju smo pojedli malico. Ob 13. uri smo se počasi odpravili nazaj. Ko smo prispeli pred šolo, smo bili že utrujeni. Na drsanju je bilo super.

Drugo skupino so sestavljali učenci najvišjih razredov. Tudi mi, “najstarejši”,  smo se peš sprehodili ob Kamniški Bistrici. Po približno pol ure hoje smo končno prispeli na drsališče. Čevlje smo zamenjali za drsalke in stopili na led. Ko nas je zeblo, smo se pogreli s čajem ali pojedli nekaj toplega. Kljub mrazu smo bili vsi veseli in nasmejani. Po treh urah drsanja je bil čas, da se odpravimo proti domu. Pred šolo smo prispeli okoli dvanajstih. Čeprav je bil dan kratek in smo bili že zgodaj doma, smo bili vsi kar izčrpani. Dan je bil prijeten in lahko smo se nadihali svežega zraka. Veseli pa nas tudi, da nas je na drsališču obiskal in pozdravil naš nekdanji športni pedagog Uroš Križanič.

Ob 8.30 smo se vsi plavalci zbrali, prešteli in nato odšli na avtobus, ki nas je odpeljal v Ljubljano. Vožnja je bila zelo kratka, saj prestolnica od Radomelj ni daleč. Ko smo prispeli, smo odšli v Atlantis, se preoblekli ter vzeli svojo malico. Oblečeni v kopalke smo se pognali proti bazenom. Najprej so nas preverili, če znamo plavati. Ko si dokazal svoje plavalne sposobnosti, si odšel v bazen za mlajše otroke in tam počakal na ostale. Po koncu preizkusa smo se razdelili v skupine. Dekleta smo bile razdeljene v dve skupini. Prvo skupino so sestavljale devetošolke, drugo pa učenke 8. razredov. Fantje so bili v skupinah mešano. Vsaka skupina je dobila svojega mentorja, s katerim je bila tisto dopoldne. Moja skupina je najprej odšla v bazen, kjer je bilo veliko prostora, in še jacuzzi je bil vključen. S prijateljicami in sošolkami smo se podružile in nato odšle v reko, kjer nam je mentorica povedala zgodbo o škratku, ki živi v jami. Sledila je savna in pa jacuzzi. Kmalu zatem je bila na vrsti malica. Ko smo pojedli, smo odšli v bazen, kjer se igrata odbojka in vaterpolo. Plavalni čas se je iztekel in napočil je čas za vožnjo proti šoli, kamor smo prispeli ob 12.30. Vsi utrujeni smo se odpravili domov. Športni dan je bil super.

Pot na Mengeško kočo ni bila utrujajoča, je bila pa zabavna. Druženje ob čaju je bilo prijetno, veseli pa smo, da smo združili prijetno s koristnim.

Za smučanje se je na zimskem športnem dnevu prijavilo veliko učencev. Pred šolo smo se zbrali ob 7.30, odhod pa je bil ob 7.45. V Kranjsko Goro smo prišli okoli devete ure. Najprej smo obuli čevlje za smučanje, nato pa smo se odpravili proti koči, kjer smo pustili nahrbtnike. Tam so nas učitelji razporedili po skupinah (kdor je izbral Podkoren, je bil v težji skupini). Čas je bil, da nas učitelji vidijo, kako dobro znamo smučati. Vsi iz naše skupine smo dobro smučali, zato smo bili lahko prosti (sami). Ko je ura dopolnila 10.30, smo se vsi zbrali pred in v koči, kjer smo pojedli malico. Seveda smo si vsi zaželeli krompirčke, hot doge in vročo čokolado s smetano. Pol ure kasneje smo se odpravili nazaj na progo. Lahko smo obiskali še težjo progo Vitranc. Kmalu je ura odbila ena, mi pa smo morali odriniti nazaj proti šoli. Vsi smo se hitro preoblekli in odšli nazaj v avtobuse, kjer nam je voznik zavrtel film. Vožnja nazaj se je hitro zaključila. Na koncu smo bili vsi zelo utrujeni in zadovoljni.

Športni dan je bil zabaven, čeprav so nam zimske aktivnosti posrkale kar nekaj energije, se že veselimo naslednjih športnih dni.

Klara Hauptman, Marjetka Rakar, Erin Gabrijel, Tjaša Grašič, Jan Žnidarič Zoubek