Slovenski kulturni praznik

8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik ali Prešernov dan v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna. Na osrednji državni proslavi podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja – Prešernove nagrade.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu Jožefu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo. V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. France Prešeren je napisal  Zdravljico, katere sedma kitica zdaj naša himna. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, se vanjo močno zaljubil in ji posvetil svojo največjo mojstrovino – Sonetni venec. Julija je bila njegova največja in neuresničena ljubezen – njegova muza. Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke. Otroci so ga imeli zelo radi, ker jim je dajal fige. Klicali so ga doktor Fig. Njegov kip še danes stoji v Ljubljani na tako imenovanem Prešernovem trgu. Po največjem slovenskem pesniku je poimenovanih veliko šol, ulic, trgov in celo eno nabrežje.

Lucija Krivec