Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jasmina Pogačnik

Drugošolci v Termah Snovik

Izven šolskih klopi

V težko dočakanem mesecu aprilu so se drugi razredi odpravili na plavalni tečaj, ki vsako leto poteka pet dni. Letos so se v Terme Snovik odpravili vsi štirje razredi.

In kako poteka plavalni tečaj za drugošolce?

Prvi dan se učenci testirajo in razdelijo v skupine, ki so oblikovane glede na stopnjo znanja plavanja. Drugi dan učenci v skupinah izboljšujejo, pridobivajo znanje in se učijo pravilno ter hitro plavati. Četrti dan udeleženci vadijo po skupinah in se pripravljajo na zadnji dan, ko se preizkusijo oziroma testirajo svoje znanje in se potegujejo za priznanje »delfinček«.

Drugošolci, upamo, da ste uživali!

Kaja Mencin

Kaj je slovstvena folklora?

Odmevno ... nespregledano

Iz babičinih ust sem slišala rusko pravljico.

Skopuh

Živela je stara in siromašna žena. Bila je dobrega srca. Vse, kar je imela, je razdelila tistim, ki so bili še bolj revni. V isti vasi je živel bogat, toda skopušen trgovec.

Nekega dne, ko je bil trgovec z doma, je ženica odšla prosit za malo kruha. Odprla je njegova žena in ji dala malo kruha in krompirja. Prav tedaj je prišel domov sam trgovec in okaral ženo, zakaj govori z berači. Starko je stisnilo pri srcu. Odšla je in hrano razdelila med uboge.

Prišel pa je čas, ko se je trgovec moral posloviti. Umrl je in prišel v nek drugi svet. Pred sabo je zagledal dve mizi, njegovo in starkino. Njegova je bila prazna. Starkina pa polna hrane. Bil je lačen, zato je poprosil za malo jedače. A starka mu ni hotela dati ničesar. Trgovec je prosil Boga, če se lahko vrne na zemljo in kupi nekaj hrane. Dovolil mu je, saj je vedel za njegove namene.

Nakupil je poln voz hrane. Med potjo do pokopališča je srečal skupino beračev. Prosili so ga za nekaj hrane. Ni jim želel dati ničesar. Potem pa je srečal še beračico. Tudi ona ga je prosila za malo kruha. Skopuh  ji ni dal ničesar. Odpeljal se je dalje in v blato mu je padel hlebec. Beračici je rekel, da ga lahko pobere in poje.

Ko se je vrnil v drugi svet, na njegovi mizi ni bilo ničesar, razen blatnega koščka, ki ga je dal beračici, starkina miza pa je bila še vedno polna hrane.

Šele zdaj se mu je posvetilo v glavi – kar daš, dobiš. Bilo je prepozno, zakaj Bog ga na njegovo prošnjo ni več uslišal.

Marjetka Rakar

ŠPORT – ZDRAVJE – NAČIN ŽIVLJENJA

Ali veste ...

Različni športi so dobri za naše telo, ker se med športom, ki nam je všeč, sproščajo endorfini. To so hormoni za zdravo in dobro počutje. V krvi se zmanjša količina laktatov, ki so pokazatelji stresa. Zato moramo zbirati šport, ki nam je všeč in ne tistega, ki ga izberejo drugi.

Šport ni vedno za hujšanje, če pa je, potem pa si moramo zadati neke cilje in odločitve. Kdor se ukvarja s športom, ni tako izpostavljen boleznim, depresijam in podobno. Možgani med športom dobijo več kisika, saj se krvni pretok pospeši. Telesna vadba izboljša delovanje vseh organov, pri tem pa se izločajo različni strupi iz telesa.

Šport pripomore k spoznavanju novih prijateljev, vključevanju v skupino, zabavi in spoštovanju športnih pravil. Za otroke, ki so še v vrtcu, ni tako pomembno, da se vključujejo v različne športe, saj se veliko gibljejo zunaj, npr.: na igralih, v gozdu in parku. Žal se večina najstnikov, ko pridejo v srednjo šolo, neha ukvarjati s športom zaradi več učenja in obremenjenosti.

Šport je za najstnike zelo pomemben. Če se ukvarjajo z njim, imajo manj možnosti, da bi zboleli za sladkorno boleznijo in na splošno imajo manj težav z zdravjem, predvsem pa jim krepi samopodobo.

Še moj nasvet za vas: UKVARJAJTE SE S ŠPORTOM, četudi greste vsak dan samo na poluri sprehod. Videli boste, ne bo vam žal!

Jan Žnidarič Zoubek

Rim – obisk večnega mesta

Izven šolskih klopi

Osmošolci smo se od ponedeljka, 25. 3., do petka, 29. 3., “potepali” po Rimu. Oglede je za nas organizirala učiteljica Greta Grošelj s sodelavci.

Ponedeljek in torek, ki smo ju preživeli še v Radomljah na šoli, sta bila namenjena tematskim in ustvarjalnim delavnicam, ki so zadostile še tako prefinjenemu okusu, da smo učenci lahko uživali v spoznavanju rimskih časov.  Podrobno smo se seznanili z Rimljani in njihovo kulturo.

Prva skupina je pod vodstvom učiteljice Grete Grošelj izdelovala oblačila in obutev Rimljanov, druga skupina je izdelovala nakit in lovorjeve venčke. Njim je pomagala Amanda Pokorn. Tretja skupina je s pomočjo učiteljice Marjane Borovnice spoznala arhitekturo in bivanje Rimljanov ter izdelovala mozaike. Ena izmed skupin je bila likovno-kiparska. Vodili sta jo učiteljici Maja B. Zornada in Saša Bohorč. Peta skupina je kuhala rimsko hrano. Z učenci je jedi pripravljal učitelj Blaž Mikuž. Učiteljica Nataša Cotman je za šesto skupino pripravila dramsko igro. Sedma in osma skupina sta bili zgodovinski. Vodila sta ju učitelja Blanka Čad in Igor Steiner. Deveta skupina je spoznavala Italijo in ostale učence kasneje tudi vodila po njej. Delavnico je vodila učiteljica Saša K. Zabret. Zadnja delavnica pa je bila verska. Na tej delavnici so se učenci podučili vse o rimskih bogovih, katakombah in Vatikanu. Pripravil jo je učitelj Andrej Golob.

V torek so potekale predstavitve. Vsaka skupina je predstavila svojo delavnico in izdelke, ki so jih naredili, zvečer pa smo se odpravili proti Rimu. V Italiji smo si učenci ogledali Kolosej, Pompeje, Vatikan, Fontano di Trevi, španske stopnice, katakombe … Želeli smo si ogledati tudi vulkan Vezuv, ampak je zaradi vetra izlet odpadel.

Štirje dnevi, polni novih spoznanj, navdušenja nad večnim mestom, so minili, kot bi mignil.

Šola v naravi mi je bila všeč, saj smo si ogledali veliko znamenitosti, ki sem jih do sedaj občudovala le na slikah, fotografijah. Najbolj so mi bile všeč španske stopnice.

Lucija Krivec in Marjetka Rakar

S sliko po Italiji 🙂

Vpis devetošolcev na srednje šole

Odmevno ... nespregledano

V tednu od 18. do 22. 3.  smo se devetošolci vpisovali v srednje šole. To je zelo pomemben korak v našem življenju, zato nam je pri tem pomagala  Metka Čižmek, pomočnica ravnateljice in šolska psihologinja. Dobili smo prijavnice, na katere smo napisali želeno šolo, smer izobraževanja, naslov šole in jezik, katerega bi se radi učili. Vpisali smo osebne podatke, potreben pa je bil tudi podpis staršev.

Letos je število devetošolcev nižje kot lani, kar pomeni, da je več možnosti, da bodo učenci sprejeti na želeno šolo. Število se giblje rahlo pod 175 000. Večino učencev zanimajo srednje strokovne šole, ki se končajo s poklicno maturo, na koncu šolanja pa učenec dobi naziv. Za tiste, ki še ne vedo, kaj bi v življenju počeli, so najprimernejše gimnazije. Najbolj popularne med njimi so gimnazije Ledina, Bežigrad, Poljane, Kamnik in nam najbližja, gimnazija Domžale.

Vpisovanje v srednjo šolo je zelo stresno in naporno, zato vsem devetošolcem želimo, da bodo zadnji meseci osnovne šole lepi in nepozabni. Upamo, da bo vsak sprejet na šolo njegovih sanj.

Erin Gabrijel