Sedmošolci v Bistri

V zadnjem tednu septembra smo se učenci sedmih razredov odpravili v

Foto: Ajda

slovenski tehniški muzej Bistra, ki je nekoč bil samostan.

Želite izvedeti nekaj, kar se ne zgodi kar vsak dan? Če da, potem si obvezno preberite ta članek. Marsikaj zanimivega boste prebrali, obljubim.
V Bistro smo se odpravili z avtobusom. Zaradi neznanega razloga je avtobus odpeljal nas, junake, kasneje kot je bilo načrtovano. Sklepam, da je nekdo nekaj pozabil. Med vožnjo

Foto: Ajda

sem opazila upornike, ki niso želeli nositi obrazne maske. Ja, vem, kaj si mislite … Učiteljica jih je zagotovo ujela pri kaznivem dejanju. I še prav imate. Na koncu smo vsi upoštevali pravilo: Maske obvezno na obrazu!

Ko smo se pripeljali, smo pojedli malico, ki smo jo razdelili že v šoli. Med ogledom smo se srečali z električnim letalom. Bilo je zelo pritlikavo in lahko so ga premaknili z roko, kar je bilo zame res ekstremno. Spoznali smo se s pomembnimi teorijami, povezanimi s strojništvom. Videli smo lahko hladilne želeje, električno formulo in, za vas, ki berete, verjetno najzanimivejši del besedila, POSKUSE NIKOLE
TESLE.

Foto: Ajda

Najprej je predavatelj razlagal o različnih poskusih, kot so: postaviti kovinsko jajce pokonci, neonke, električna steklena krogla in podobno. Na koncu je največjega komandatorja zadela strela.
je imel predavatelj električne moči?! Nikakor ne, tisto je bila umetna strela in zadela je samo kletko, v kateri je preklinjal komandator. Pisala bi lahko tudi o ogromno smešnih in čudnih dogodkov, ki so se zgodili nekje vmes naše ekskurzije. Pa pustimo to …

Pot v šolo je izgledala daljša kot pot v Bistro, četudi je vresnici bila pot enako dolga v obe smeri.

Foto: Ajda


Sama sem uživala in verjamem, da moji vrstniki tudi. Tovrstne ekskurzije bogatijo šolski vsak dan – naj jih bo čim več.

Brina

Začetek leta za petošolce – morsko obarvan

 Učenci 4. razredov bi morali prejšnje leto oditi v Savudrijo v šolo v naravi, ampak so zaradi ekstremnih razmer ostali doma. Letos so kot petošolci odšli v Portorož, kjer je bila “plavalna” šola v naravi tudi izvedena.

Več kot sto učencev se je 21. 9. odpravilo na slovensko obalo. Spremljali so jih razredniki, učitelji športa in tri spremljevalke, saj je bilo za varnost naših plavalcev treba dobro poskrbeti. Tako število učencev je bilo potrebno razdeliti v devet plavalnih skupin.

Učencem je bilo omogočeno plavanje v bazenu in morju. Med prostim časom so se zamotili z odbojko in balinčki. Prespali so v hotelu, kjer so kuharji poskrbeli za dober jedilnik.

Učencem se je izkušnja zdela zanimiva, zelo so bili navdušeni nad aktivnim

programom učiteljev, ki so bili prav tako zadovoljni nad samo izvedbo ŠVN in še posebej  z lepimi odzivi plavalcev.

Učenci so se nazaj domov vrnili v petek, 25. 9. 2020, polni novih izkušenj in plavalnega znanja.

Neža, Žana in Brina

Lahkih nog naokrog – Posočje

This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5336-rotated.jpg
Foto: Boštjan Domjanič

V tednu, od srede, 7. 10., do petka, 9. 10., so  se učenci 9. razredov odpravili v Posočje. Za obisk slovenske destinacije so se učitelji odločili, ker je bila lanskoletna ekskurzija v Rim odpovedana.  Učence je v Posočju spremljalo šest učiteljev.

Zgodaj zjutraj so se neučakani devetošolci zbrali pred šolo, zložili kovčke na

This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5256-1-rotated.jpg
This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5258-1-rotated.jpg

avtobus in se odpeljali novim znanjem naproti. Pot je bila dolga, trajala je kar 1 uro in pol. Najprej so se ustavili v bolnici Franja. Učenci so povedali, da je bilo zelo zanimivo. Pot jih je nato vodila do CŠOD-ja. Med potjo so imeli še predstavitve sošolcev o krajih, ki so jih v prihodnjih dneh obiskali. Kmalu zatem, ko so se namestili v domu, so odšli do Tolminskih korit, kjer je bilo čudovito. Učenci se kar niso mogli nagledati lepote Soče.

Naslednje jutro so se odpravili v Kobariški muzej 1. svetovne vojne. Popoldne pa so se odpravili na ogled kevaren. Po ogledu kavaren so se odprav do cerkve Javorca. Cerkev je bila po mnenju učencev zelo lepa. Naslednji dan so se odpravili domov. A še prej so se ustavili in ogledali Trentski muzej. Nato so se odpravili čez Vršič in si v Ratečah privoščili kosilo. Sledili so še Zelenci.

This image has an empty alt attribute; its file name is IMG_5378-1-rotated.jpg

Po dolgi vožnji so le prispeli pred šolo, kjer so jih že čakali starši.
Žana

V nadaljevanju je zapis devetošolca Maksa.

Dragi bralec!  
V sredo, 7. 10., smo se učenci devetih razredov odpravili v šolo v naravi, v Posočje, ki smo ga raziskovali do petka, 9. 10. Najprej smo obiskali bolnico Franja. Vodička nam je razložila zgodovino bolnice in nas peljala na ogled. Bolnica Franja je razdeljena na več stavb, ki tvorijo manjšo vas, skrito ob reki, globoko v soteski. Obkrožena je s čudovito naravo in je idiličen kraj za ogled. Nadaljevali smo pot v Tolmin, kjer smo tudi prenočevali. Še isti dan smo si ogledali ikonična Tolminska korita, ki so čudež narave. Razdeljeni v skupine, smo naredili krog do korit ob pastelno obarvani Soči. Naslednji dan smo nadaljevali z ogledom muzeja o 1. svetovni vojni, kjer je bil odlično razložen potek soške fronte. Ogledali smo si tudi italijansko kostnico – vojaški spomenik padlih italijanskih vojakov v Sloveniji. Po kosilu smo si ogledali še ostanke italijanske fronte na Kolovratu, kjer so se odlično obdržali ostanki 1. svetovne vojne. Pot smo nadaljevali do cerkvice Javorca. Cerkev je bila postavljena na odmaknjeni planoti v zaledju fronte, obkrožena z izklesanimi gorami in gozdovi. Ko smo prispeli, je bil večer in ob tej cerkvici je bil razgled skoraj žalosten, ko se je svetloba lomila ob nazobčanih vrhovih in se odbijala čez tisoče neoznačenih grobov. Zadnji dan smo se odpravili domov skozi Triglavski narodni park. Ustavili smo se v Trentarskem muzeju, kjer smo si ogledali odličen video, ki pokaže, kako bogata s čudovito naravo je Slovenija. Po ogledu muzeja smo si ogledali pomembno strateško točko – Vršič. Ko smo zapustili Triglavski narodni park, smo se še zadnjič ustavili v restavraciji Ponca v Ratečah, kjer smo imeli kosilo. Pot nazaj je bila mirna in dolga, na kateri sem razmišljal, kaj novega sem videl, zato, dragi bralec, priporočam ti ogled Posočja zaradi odlične hrane, neverjetne narave in bogate zgodovine. Maks

ŠPORTAMO V NARAVI

V četrtek, 15. 9. 2020, smo se učenci sedmih razredov odpravili na Mengeško kočo.

Zbrali smo se 8.15 na šolskem dvorišču. Po približno 15 minutah smo se odpravili na pot. Kar okoli 90 učencev je v strnjen koloni pešačilo ob Pelechovi cesti. Spremljalo nas je kar 8 učiteljev. Pot je bila utrujajoča  in po mnenju večine učencev zelo dolga. Vsi smo komaj čakali, da pridemo na cilj, kjer smo se končno igrali, zabavali in kupovali stvari. Kot bi mignil in že smo se vračali proti Radomljam. Športni dan se je tako zaključil.

Naj še povemo, da so na ta dan špotali tudi osmo- in devetošolci, le da sta bila njihova cilja Stari grad in Šumberk. Najbolj zaslužen za naše miganje je bil učitelj športa Žiga Lah, ki je vse organiziral.

                                                                                     Žana, Ajda, Žana, Anej

Dunaj

Učenci obveznega izbirnega predmeta nemščine, ki ga poučujeta učiteljici Nataša Žlindra in Blanka Čad in nam ga poskušata na zelo zanimiv način približati, smo se odpravili na Dunaj. Ta ekskurzija je ena izmed odličnih metod, ki nam, učencem, približa tuj jezik.

Med vožnjo, ki je trajala pet ur, nam je vodič povedal  veliko o zgodovini Dunaja, mi pa smo mu zavzeto prisluhnili, saj nas je res zanimalo, kam točno smo namenjeni in zakaj je avstrijska prestolnica tako pomembna.

Ko smo prispeli v Avstrijo, je bila naš prvi postanek palača Schönbrunn. Šli smo skozi glavni vhod, kjer smo prvič uzrli veličastno pročelje. Vsem nam je zastal dih. Ni bilo dolgo, ko smo si že ogledovali ogromne sprejemne sobane, več metrske oboke in neverjetno obširne tapiserije. V palači smo izvedeli več o takratni kulturi in načinu življenja. Ekskurzijo smo nadaljevali po vrtovih za palačo, ki so imeli simetrično postavitev, in so bili preobširni, da bi si jih ogledali v celoti.

Naša naslednja postaja je bil dunajski Aquarioum. V njem smo si ogledali krepko čez 1000 vrst živali. Po ogledu smo imeli prostega časa približno 1 uro, ki smo ga nekateri izkoristili za pohajkovanje, drugi pa tudi za nakupovanje.

Čas po veličastnem Dunaju  je minil, kot bi mignil. Odpravili smo se domov, močno utrujeni, a z veliko znanja in polni novih doživetij.

Ta ekskurzija je bila odlična popestritev, zato se že v naprej veselim nove ekskurzije, povezane s tem izbirnim predmetom. Le kam nas bosta učiteljici Nataša Žlindra in Blanka Čad peljali naslednje leto?

Maks