Učenci 7. razredov so v četrtek, 31. 3. 2022, imeli tehniški dan. Spoznali smo mikropastiko ter kako le-ta škoduje življenju na Zemlji.

Z učitelji smo naredili tudi nekaj poizkusov, naredili smo tudi obesek, pri tem sta nam pomagali dve učiteljici, Vesna Bizalj ter Petra Kores.
Na tehniškem dnevu smo spoznali, da  v enem tednu pojemo toliko mikroplastike, da bi lahko iz nje naredili celo kreditno kartico.  Mikroplastiko v svoje telo dobimo največ z ribami.

Meni osebno je bil tehniški dan zelo zanimiv.

Nik      

V Republiki Sloveniji tretjo sredo v marcu obeležujemo nacionalni dan možganov.

Skrb za možgane je dokaj preprosta in večinoma tudi zelo prijetna: zadostna fizična aktivnost, pestra miselna dejavnost, zdrava prehrana, kakovostno spanje in izogibanje tveganim vedenjem.

Učenci 5. b-razreda so z možgani razmišljali o možganih:

Možgani ti lahko rešijo življenje.
Učiteljica Simona večkrat reče: »Pobrskajte po možganih …«
Refren ene pesmi, ki sem jo slišala na radiu, sem imela cel dan v možganih.
Brez možganov ne bi bilo: brainstorm!
Migaj, gibaj, teci, skači,  ker zelo koristi možganom.
Poslušanje blagodejne glasbe je dobro za človeške možgane.

Razmišljal sem in razmišljal,
a v možganih nič.
Potem se spomnim, da bi lahko napisal pesem
in postal sem resen.

Uporabljam možgane,
da ne bodo zarjaveli kot tisti stari avto pri kapeli.
Moji možgani najbolje delujejo, če imam ob sebi  učiteljico, ki je dobre volje.
Možganov ne more nadomestiti nič: niti računalniki niti roboti.
Če berem, bodo moji možgani izobraženi 🙂

V možganih kar zasveti se,
pride misel pa spet gre.

Kaj je popredalčkano v možganih???
Gimnastične vaje za možgane so: branje, šah, risanje, ples, memo, barvanje, računanje, križanke, origami, rebusi. Ne pozabi še na  vodo in miren spanec.

Brez razvitih možganov ne boš prišel daleč.
Ko kuham  sladice po receptu, napenjam možgane.
Nekateri ljudje imajo več spomina, drugi manj. Moj spomin je srednje dober.
Kaj bi sploh brez možganov? Možgani so bolj pomembni, kot si sploh predstavljamo.
Pri adrenalinskih športih nosi čelado, da ne poškoduješ možganov.
Možgani so naš pomnilnik. Pritisni: enter! Pritisni: delite!
Brez zdravih možganov ni lepega življenja.
Možgani nas tako rekoč varujejo pred poškodbami.
V možganih so  lepi spomini, manj lepi in slabi …
Če se učimo tujih jezikov, se nam razvijajo možgani.
Možgani imajo nenavadne ideje. Če so možgani slabih misli, je to stresno.
Igrajte se družabne igre, miselne igre in možgani vam bodo hvaležni.
Skrbi za svoje možgane, zato ne pij alkohola.
Menda del možganov občuti bolečino drugih ljudi.
V možgane gre toliko, kolikor hočemo in še več. Učenje je hrana za možgane.

Učenci 5. b-razreda

Začelo se je novo koledarsko leto. Vstopili smo v leto 2022. Vsak mesec ima svoje posebnosti in svoje pomanjkljivosti, vsak učenec ima svojega najljubšega in vsaj enega, ki mu ni všeč.
Šolski novinarji smo se odločili da bomo na šoli to raziskali, zato smo naredili anketo, v kateri smo učencem zastavili vprašanje, kateri mesec jim je najljubši in kateri najmanj. Zanimali pa so nas tudi razlogi.

Z anketo smo povprašali 106 učencev, od tega je bilo od tega je bilo 39 deklet in 64 fantov.

Med najljubša meseca spadata poletna meseca, in sicer junij ter julij, učencem pa je pri srcu tudi praznični december.
Najmanj priljubljen je september.
Pri štirih anketah je bilo nemogoče razbrati rezultate, zato smo jih označili za neveljavne.

Na našem svetu je 8 milijard ljudi in nihče ni enak, zato je normalno oz. pričakovano, da nimamo vsi enakega mnenja, a kljub temu najdemo skupne točke, kjer imajo posamezniki enak ali podoben pogled na stvari, svet, ljudi …

V spodnji tabeli so navedeni podatki o številu učencev, ki jim je določen mesec najljubši.

Mesec junij in julij sta učencem všeč, ker se začnejo počitnice in s tem brezskrbni dnevi, jutra so prekrasna, dnevi so dolgi, ker je zunaj toplo, družine  gredo na morje in številni praznujejo rojstni dan.
December je med učenci priljubljen zaradi božiča in novega leta, posledično zaradi daril snega, številni pa imajo tudi rojstni dan.

Spodnja tabela prikazujem kateri mesec učenci najmanj marajo.

Januar učencem ni všeč, saj je takrat največ ocen, veliko testov pišejo, zunaj je mrzlo in ker se je po praznikih težko vrniti v šolski vsak dan. Dvema učencema julij ni všeč, saj se v tem mesecu konča šola.
Mesec september učencem ni pri srcu, ker se začne šola, je konec počitnic in se prične jesen, ki prinaša dež in veter.
Oktober je čas odpadajočega listja, megle in dežja, tudi čas prvega ocenjevanja, kar učencem ni všeč.
Pri mesecu novembru so razlogi isti kot pri oktobru.
Nekaterim učencem v novembru niso všeč mraz, sneg in pokanje petard.
Kar dvanajst učencem ni izbralo nobenega meseca, saj preprosto nimajo nobenega razloga, da jim ne bi bili všeč.

Moramo priznati, da nad rezultati nismo bili presenečeni, prav tako ne nad vzroki. Tudi naše mnenje o priljubljenosti mesecev in razlogih za to je sovpadalo z večino vprašanih.

Kristijan

Pred šolo smo se zbrali ob 7.30. Nato smo se testirali. Po testiranju smo se razporedili v dve veliki in dolgi koloni. B-razred je šel v prvi avtobus, mi pa v drugega. Vozili smo se uro in pol. Ko smo izstopili iz avtobusa, smo šli po hribu navzdol in se znašli pred Groharjevo domačijo.
Zdela se nam je majhna. Za gospodom Gašperjem smo vstopili, se sezuli in obuli copate. Nato smo se vzpeli po stopnicah, kjer smo na stojalo obesili bunde in kape. Hiša je bila od znotraj veliko večja. Videlo se je, da je stara, a vzdrževana in tudi zelo velika. Potem smo šli v sobo, kjer smo pojedli malico. Gašper nas je nato odpeljal v sobo z inštrumenti. Posedli smo se na klopi, ki so bile ob steni. Ko smo vsi utihnili, se je Gašper predstavil in začel igrati na dva afriška bobna. Pri lesenem glasbilu, podobnem klavirju, je s palčkami zaigral glasbo iz risanke Tom in Jerry. Zaigral nam je še eno glasbo, mi pa smo ugibali, iz katere risanke je. Nato smo bili mi na vrsti. Gašper je določil, kdo od nas bo igral kakšen inštrument. Sestavili smo pesem ter našo skupino. Poimenovali smo jo Tumba-bomba. Tako so se imenovali tudi bobni. Naše ure je bilo konec in v koloni smo odšli po stopnicah v veliko sobo s štirimi mizami. Usedli smo se ter dobili bel list ter svinčnik. Prišel je gospod s črnimi lasmi in črno brado. Predstavil se nam je. Ime mu je bilo Mohor. Povedal nam je, da se je v tej hiši rodil Grohar, a je tu živel le dve leti, nato se je preselil v leseno hiško v gorah. Zanimivo se mi je zdelo, da je Grohar zelo rad obiskoval šolo in ko je bil sneg, je bil kdaj tudi edini učenec na šoli. Ko je Mohor nehal govoriti, je povedal, da bomo narisali Ivana Groharja. Kar nas je začudilo je bilo to, da je rekel, a ne glede na to kaj bo narisano, bo prav. In začeli smo risati krompir, usta … Nad končnim izdelkom nismo bili ravno navdušeni, a je bilo vseeno v redu. Vrnili smo svinčnike, zapustili sobo, odšli do obešalnikov, kjer smo vzeli kape in bunde. Ponovno smo se spustili po stopnicah. Vrnili smo copate in se obuli v čevlje.
Šli smo do avtobusa, kjer smo se usedli tako kot prej. Ko je avtobus speljal, smo pomahali Mohorju in Gašperju. Pot do šole je trajala tudi uro in pol.

Neža Hren

Spoštovana učiteljica Bojana!

Z Enejem sva se v nedeljo, 17. 10. 2021, odpravila v gozd pobirat smeti, ki sva jih tudi reciklirala. Pri tem sva se zelo zabavala. Zmenila sva se, da bova to počela pogosteje. Šele zdaj sva namreč prišla do spoznanja, da se moramo ljudje bolj skrbno obnašati do naše neprecenljive narave.

                                                                                                                Max in Enej