23. decembra, ravno pred počitnicami, smo učenci predmetne stopnje zapustili šolske klopi, pretegnili noge in se odpravili športnemu dnevu naproti.

Naša generacija, beri 7. razred, je šla v Mega center fitnes v Kranj, kjer smo imeli vadbe z utežmi (vaje za ročne mišice), spinning (kolesarjenje v notranjih prostorih) in vaje z elestikami (vaje za stegenske, trebušne mišice in raztezanje).

Kaj so počeli in kam so šli drugi razredi pa sem vprašala učiteljico športne Marjano Borovnico.

Kakšen se vam je zdel športen dan?

V redu je bil, bilo mi je všeč. Sodelovala sem bila pri 6. razredih, večinoma so delali, kar so jim naročili različni vaditelji, tako da smo se imeli lepo.

Kako je športni dan potekal za ostale učence?

Šestošolci so bili v šoli in so imeli predstavitev juda in ameriškega nogometa.

Učenci sedmih razredov so obiskali v Mega center fitnes v Kranju, kjer so imeli vodene vadbe, osmošolci so šli v FIT-FIT v Domžale, kjer so imeli bowling, fitnes in vodene vadbe na trampolinih, učenci zaključnih razredov, torej devetošolci, pa so obiskali Hišo na travniku v Dobu, kjer so se preizkusili v različnih vadbah.

Ali je vsako leto pripravite enak športni dan?

Vsako leto poizkušamo načrt športnega dne spremeniti, saj sledimo potrebam učencev in pestri ponudbi na trgu.

Športni dan mi je bil všeč. Zelo sem uživala, hkrati  je bilo zelo aktivno. Komaj čakam na naslednjega, do takrat pa se bom tudi sama pripravila in natrenirala svoje mišice.

Tia

V mesecu decembru smo se devetošolci odpravili v reaktor v Dol pri Ljubljani. Jedrski reaktorji se uporabljajo za veliko namenov, a najpomembnejša je proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah. Električna energija je zelo pomembna, saj si nihče od nas ne predstavlja življenja brez elektrike.

Tam nas je čakala dolga predstavitev, ki je povzemala ključne stvari reaktorja. Naše fizike je to zelo pritegnilo in so podrobno poslušali, druge pa malo manj. Po končanem predavanjem smo se odpravili v sobo, kjer smo si ogledali sevanje in naredili nekaj poskusov na to temo. Nekateri učenci so si nato odšli pogledat pospeševalnik in reaktor, drugi pa smo reševali učni list. Tisti, ki smo ostali, smo naredili še kakšen poskus. Liste smo oddali učiteljici in se odpravili na avtobus.

Domov smo se odpravili polni znanja. Zopet je pouk potekal malo drugače, kar nam je zelo všeč.

                                                                                                                                                          Zala in Brina

Takoj po počitnicah je nas, devetošolce, čakal zanimiv dan, na katerem smo ponovili snov o zgodovini. Obiskali smo Cekinov grad, kjer smo izvedeli številne še neznane in zanimive informacije o nas, Slovencih, našem obstoju in boju skozi različne vojne in družbene vihre. Ko smo prišli pred muzej, smo se razdelili po razredih in počasi vstopili v zakladnico znanja o prvi in drugi svetovni vojni.

Pričakal nas je vodič, ki nas je nad vse zanimivo popeljal po muzeju skozi prejšnje stoletje. Odšli smo v veliko različnih sob; ena nam najbolj zanimivih je bila strelski jarek, kjer si lahko začutil napetost v takratnem času. Muzej je imel veliko podob vojne, zaradi katerih smo res lahko videli življenje ljudi v tistem času. Čas nam je hitro minil in ogled se je bližal koncu. Muzej smo zapustili in se odpravili proti šoli. Tam sta nas čakali še dve uri rednega pouka, katerega nihče ni želel imeti.

Dan smo z mislijo zaključili na muzej in seveda našo zgodovino.

Brina in Zala

V sredo, 23. 10. 2019, smo se določeni učenci 9. razredov, v okviru programa za nadarjene, pod vodstvom učiteljice kemije, Sonje Škarje, z avtobusom odpravili v Staro lekarno v Radovljico.

Šolsko dvorišče smo zapustili ob 12. uri. Pot do Linhartove Radovljice je trajala pol ure.

V muzeju nas je sprejela prijetna gospodična, ki nas je seznanila z začetki kemije in lekarništva. Omenila nam je farmacevta, ki je in še vedno zbira predmete, razstavljene v lekarni. Opisala nam je alkimijo in njene poskuse spreminjanja železa in drugih materialov v zlato. Ljudje pa so si z alkimijo želeli pridobiti tudi kamen modrosti, ki naj bi lastnika ohranjal večno mladega in nesmrtnega, a jim je zanj zmanjkala le ena nepoznana sestavina. Razstavljene so imeli različne predmete, povezane z lekarništvom in kemijo.

S tem se je ogled lekarne končal in učiteljica Škarja nas je za konec prijazno peljala na sladoled.

Rebeka in Eva

Bilo je rano jutro, ko smo, 10. 10. 2019, odrinili na celodnevno ekskurzijo. Med potjo smo izvedli številne nove podatke, povezane s kraji, mimo katerih nas je vodila pot. Ustavili smo se pri Zelencih in si ogledali izvir Save Dolinke.

Malo smo si pretegnili noge in hitro krenili naprej. Naša prva postojanka je bila Ziljska dolina. Tam nas je pričakala gospa Pepca in nas poučila o koroških Slovencih in njihovih običajih.

 Našo pozornost so pritegnile sošolke, ki so zapele dve tradicionalni pesmi, in sicer: Gor čez izaro in Tam, kjer teče bistra Zila. Nato smo se podali na hrib, kjer je stala cerkev. Tam smo imeli raziskovalne delavnice na temo geografije, zgodovine in jezika. Zapustili smo Ziljsko Bistrico in se odpravili proti glavnemu mestu Koroške – Celovcu. Pred nami je bila dolga pot. Peljali smo se mimo največjega jezera na avstrijskem Koroškem, Vrbskega jezera, ki nas je spremljalo skoraj ves čas naše vožnje. Prispeli smo v znameniti Celovec – Klagenfurt. Ogledali smo si deželno palačo, kjer smo občudovali 635 grbov in eden in edini knežji kamen. Tam so nam učenci prikazali, kako je potekalo ustoličevanje karantanskih knezov.

 Napočila je dolgo pričakovana ura prostega časa. Vsi smo leteli hitri hrani naproti. Seveda smo morali naše potepanje tudi dokumentirati.

Ura je minila, kot bi mignil, in že smo si ogledali kip Marije Terezije in  celovškega zmaja. Tam so nam učenci predstavili legendi o možicu s sodčkom in celovškem zmaju.

Ulica 10.  je kar klicala po ogledu, saj nas je slovenska energija privlačila kot magnet.

Avtobus nas je že čakal in mi smo skočili gor. Odpeljali smo se do Gosposvetskega polja, zibelke slovenščine, kjer stoji vojvodski prestol. Na hribu smo lahko opazili mogočno cerkev Gospe Svete, v kateri so nas učenci seznanili z Brižinskimi spomeniki. 

Končali smo z našim pohajkovanjem in čakala nas je zgolj še dolga vožnja proti domu. Naša celodnevna ekskurzija je bila sicer naporna, a zagotovo polna nepozabnih spominov.

Zala in Brina