Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Jasmina Pogačnik

Pohodi in športni duh z roko v roki

Izven šolskih klopi

Po deževnem začetku novega šolskega dne je končno posijalo sonce, ki so ga učitelji športa, predvsem Žiga Lah, izkoristili za organizacijo pohodniškega športnega dne.

10. 9. smo se učenci sedmih, osmih in devetih razredov odpravili na različne konce Slovenije. Sedmošolci smo jo mahnili na Zasavsko Sveto gor, osmošolci in večina učencev devetega razreda na Veliko planino in nekaj devetošolcev na Kokrško sedlo. Cilj športnega dne je zagotovo približati hribe mladim in združiti prijetno s koristnim. Predstavili vam bova dva utrinka z našega pohajkovanja po slovenskih hribih.

 Okoli 8. ure zjutraj smo se sedmošolci odpravili proti Zasavski Sveti gori. Pot nas je naprej vodila z avtobusom do Vač, kjer nas je domačin seznanil z zgodovinskimi predmeti – vaško situlo. Nato smo vzeli pot pod noge. Po približno dveh urah smo dosegli vrh Zasavske Svete gore. Pred nami se je odprl prečudovit razgled na Posavsko hribovje vse od Snežnika, prek Julijskih Alp do bližnjih Kamniško Savinjskih Alp. Poleg koče smo si na vrhu lahko ogledali tudi župnijsko cerkev Marijinega rojstva. Dve uri sta minili, kot bi mignil in počasi smo se spravili k avtobusu, ki nas je popeljal v Preserje.

Devetošolci smo se odpravili na Veliko planino. Do vrha smo se ‘privlekli’ skoraj vsi, le nekateri so se odločili ostati doma. Pot je bila za vse različno težavna, a je bilo vredno, saj smo se pri koči zasluženo spočili. Pot navzdol je bila vsekakor lažja.

Športni dan bil kot naročen, saj nam ni bilo potrebno sedeti v učilnicah in smo si lahko pretegnili noge.

Neža in Rebeka

 

 

 

Juhu, novo šolsko leto je tu!

Dogaja se ...

Počitnice so hitro minile in prvi šolski dan je bil že tu. 2. 9. 2019. To je bil prav poseben dan za prvošolce, ki pogumno korakajo novim zmagam nasproti.

Skozi velika šolska vrata so vstopili ob 10. uri in si v večnamenskem prostoru ogledali simpatično, predvsem pa poučno gledališko predstavo Ko bodice niso več ovira, ki so ju zanje pripravili mentorici Mateja Jerina in Tina Verbančič ter seveda učenci predmetne stopnje.

Nato so se navihani nadebudneži s svojimi razredničarkami odpravili v matične učilnice. Mi, starejši učenci, vemo, da jih čaka veliko novih dogodivščin in spoznanj v tem ter prihodnjih šolskih letih.

Novinarji smo šli do prvošolcev in v vsakem razredu zastavili tri vprašanja:

– Kakšna se vam zdi šola?

– Kaj ste pričakovali?/Kakšna je razlika med vrtcem in šolo?

– Kaj bi na šoli spremenili?

Njihovi odgovori so nas nasmejali – upava, da bodo tudi vas:

1. b-razred je povedal:

  • Šola nam je všeč, ker je veliko hrane in ker imamo igrišče.
  • Pričakovali smo, da bomo v razredu jedli malico, da bomo za kosilo tudi kdaj dobili palačinke.
  • Spremenili bi to, da bi lahko v šoli imeli tobogan in bazen.

Bistri odgovori 1. a-razreda:

  • Šola nam je všeč zaradi učenja in igrišča.
  • Razlika med vrtcem in šolo je  ta, da smo se v vrtcu veliko igrali.
  • Na šoli bi spremenili, da bi bili ves čas zunaj.

1. c je iskreno in jasno povedal:

  • Šola nam je všeč, ker je lepa, ker ni kot vrtec, ker se veliko ukvarjamo s športom.
  • Pričakovali smo ogaben zajtrk z grahom.
  • Šola se od vrtca razlikuje po tem, da moraš v vrtcu počivati in da je tam majhno igrišče.

1. č-razred je dodal svoje odgovore:

  • Šola  je v redu, ker niso stroge učiteljice in ker ni treba počivati.
  • Pričakovali smo, da bodo v šoli za malico sladkarije in nutella.
  • Šola se od vrtca razlikuje po tem, da se v vrtcu ni bilo treba učiti.
  • Spremenili bi, da bi imeli več počitnic, več sladkarij, več igranja na igrišču, imeli bi smučarsko skakalnico in bazen, povsod bi imeli kavče.

Zanimalo nas je tudi, kako so igralci gledališke predstave doživeli 1. šolski dan. Za nas sta spregovorili Lina in Danaja iz 7. d-razreda.

Bilo je prečudovito toplo jutro. Čutiti je bilo prijetno vzdušje, saj so najmlajši šolarji prvič prestopili šolski prag. Preden pa so začeli graditi nova prijateljstva, so si ogledali igrico z naslovom Ko bodice niso več ovira. Igrico smo pripravile sedmošolke Lara, Ana, Patricija, Lina, Nina, Tinkara in Danaja z mentoricama Tino Verbančič in Matejo Jerino. Prvošolčki so ob njej spoznali, da je prav vsakega potrebno spoštovati ne glede na njegove zunanje lastnosti, seveda pa tudi, da če se ob drugih ne počutimo najbolje, je prav, da jim to povemo, ker naši prijatelji ne morejo vedeti, kako se ob njih počutimo, če jim tega ne povemo. Po predstavi so prvošolčki odšli v razrede in se spoznali z njihovimi novimi sošolci in učitelji. Povedali so tudi, da so v predstavi zelo uživali. Zelo so jim bili všeč pripravljeni čokoladni ježki, spoznavne igrice ter rumene rutke. Ko so končali s spoznavanjem, so starše pričakali na šolskem dvorišču in komaj čakali na jutrišnji novi šolski dan.

Verjamemo, da bodo prvošolci preživeli lepo šolsko leto, nabrali veliko znanja in stkali nova prijateljstva.

 Zala in Brina

Bosna – the best time ever

Izven šolskih klopi

V ponedeljek, 3.6, smo se devetošolci udeležili šole v naravi v Bosni in jo raziskovali vse do petka, 7. 6. Izlet je bil krasen zaključek osnovne šole in prav vsi smo uživali. Ni besed, s katerimi bi vse zapisali. Rečem lahko le, da je bilo prav vse the best, zato hvaaalaaaa vsem za to neprecenljivo izkušnjo.

Zdaj nas čaka še valeta, s katero se bomo poslovili od vas,  učitelji in vsi ostali na šoli.

Vemo, da smo bili lahko naporni, a mislimo, da nas boste vseeno pogrešali, kajti me že vemo, da vas bomo.

Erin Gabrijel

 

NPZ

Odmevno ... nespregledano

V torek, 7. maja, se je začelo nacionalno preverjanje znanja za 6. in 9. razrede. Vsi smo najprej pisali slovenščino, v četrtek matematiko in v ponedeljek, 13. maja,  tretji predmet; pri šestih je bila to angleščina, devetošolci pa smo se spopadli z DKE – državljanska kultura in etika.

V šoli smo se zbrali ob 8.10. Počakati smo morali v garderobi, dokler ni po nas prišel učitelj, ki je nadzoroval našo skupino. Usedli smo se po sedežnem redu, ki je visel na vratih razreda. Ugasnili smo mobilne telefone in torbe odnesli k tabli. Dobili smo svoje kode in pole. Ko je ura odbila 8.30, smo začeli reševati. Pisanje je trajalo 1 uro in ob pol desetih smo oddali pole. Po končanem preizkusu nas je učitelj odpeljal na malico.

NPZ-ji niso bili pretirano zahtevni in mislim, da smo se vse učili. Rezultati bodo objavljeni 3. 6. in prepričana sem, da bomo vsi zadovoljni.

Erin Gabrijel

 

Jubilejna športna sobota

Dogaja se ...

V soboto, 25.5., se je od 8.00 do 13.00, odvijal eden naših najljubših dogodkov… ŠPORTNA SOBOTA!

Ker je to športni dan, smo se na začetku malo razgibali s tekom okoli šole, nato pa se podali na sobotno dogodivščino. Glasbe ni manjkalo, saj je zanjo poskrbel naš učitelj Denis Robnik. Lačni in žejni tudi nismo bili, saj so bile najrazličnejše stojnice s hrano. Lahko smo si postregli s sladkorno peno, kokicami, hot dogi, hamburgerji, sojinimi polpeti, picami izpod rok učencev in učiteljev, domačim smutijem in pomarančnim sokom, kavo in vodo.

Ker je to ŠPORTNA sobota, so se je udeležila različna športna društva-, npr. KK Domžale, Košarkarski klub Lastovka, NK Radomlje in ŽNK Radomlje, Triatlonski utrip Kamnik, Tigers, športni klub Mavrica, Sankukai karate klub … Lahko smo se udeležili tudi veliko športnih delavnic in se preizkusili kot pravi taborniki. Za ustvarjalce in znanstvenike so bile na voljo delavnice s poslikavo kamnov in risanja z usti, risanje karikatur in delavnica s poizkusi.

Na športni soboti je bilo fantastično in komaj čakam na naslednjo športni soboto, ki bo, kot nam kažejo izkušnje, še boljša, pestrejša in zabavnejša.

                                                                         Tija Levstek