Od 19. 3. 2018 do 23. 3. 2018 smo  osmošolci raziskovali Rim. Vsi smo imeli različna pričakovanja in smo nestrpno čakali na dan odhoda. Preden smo odšli v to zgodovinsko velemesto, smo imeli nekaj delavnic, pri katerih smo izvedeli več o prestolnici Italije. Predstavili vam bova, kako so potekali dnevi pred odhodom in dnevi v večnem mestu.

V ponedeljek, 18. 3 2018, smo takoj ob prihodu v šolo odšli v skupine – delavnice, ki smo si jih izbrali sami. Na voljo smo imeli : zgodovinsko, versko, likovno, delavnico z mozaiki , delavnico z nakitom, arheološko, kuharsko in turistično delavnico. Gledališko pa so učenci 8. b-razreda izvajali od januarja pri razrednih urah, saj so nam zaigrali odlomke iz tragedije Julij Cezar, legendo o Romulu in Remu, odlomek o potovanju Eneja, hkrati pa nas poučili o rimskem gledališču. Midve sva izbrali turistično delavnico, saj me delo vodiča zelo zanima. V torek pa smo v mali telovadnici predstavili potek posameznih delavnic in izdelke, ki so nastali, in so bili prava paša za oči.

Ob 10. uri zvečer se je naše potovanje pričelo. Točni kot ura smo z obračališča pred šolo krenili na 12-urno pot. Vmes smo se ustavili na Vrhniki, saj so se nam pridružili učenci tamkajšnje šole. Pot smo nadaljevali po avtocesti vse do Rima. Vožnja je bila sicer dolga, a vmesni postanki, zanimivo dogajanje na avtobusu in obvezno dremanje so jo skrajšali.

PRVI DAN

V sredo, 19. 3. 2018, smo ob desetih prispeli v Rim. Najprej smo si ogledali ŠPANSKI TRG, ŠPANSKE STOPNICE in FONTANO DI TREVI, v katero smo vrgli kovanec z željo, da bi se sem še vrnili. Očitno se želja učiteljem uresničuje, saj se iz leta v leto vračajo.

Najbolj so se nama v spomini vtisnili BENEŠKA PALAČA, PANTHEON, spomenik VITTORIANO, za katerega pravijo, da preveč izstopa zaradi kasnejše gradnje v središču antičnega Rima. Prav tako nama je bil všeč ANGELSKI GRAD, ki  je bil naša zadnja postojanka pred Vatikanom.

V njem naj bi snemali tudi Brownov film Angeli in demoni. VATIKAN … Hmmmm … Ob pogledu na to monumentalno stavbo, mogočnost in veličastnost človek kar ostrmi. Tam smo v dolgi vrsti na ogled bazilike sv. Petra čakali dve uri, bilo pa je vredno vsake minute,  žal  nam je na veliko razočaranje zmanjkalo časa za ogled kupole pa tudi grobnice pod baziliko so bile zaprte.

Po napornem dnevu smo se odpravili v hotel v kraju Fiuggi. Hotel nam ni bil ravno všeč, vendar je bil za razmere južne Italije sprejemljiv.

DRUGI DAN

Zjutraj smo že zgodaj vstali in se po zajtrku odpeljali v Neapelj, kjer naj bi si ogledali Vezuv, ampak je bilo to zaradi snega in ledu, na žalost, onemogočeno. Tudi našo pripravljenost, da se do vulkana povzpnemo peš, so italijanski karabinjeri zatrli v kali, zato smo se odpravili v center Neaplja. Ogledali smo si nekaj lokalnih znamenitosti, navdušeni smo bili nad ulicami in si privoščili kosilo. Z obale pa smo v daljavi strmeli v mogočni Vezuv.

Pot nas je vodila naprej –  do zelo težko pričakovanih Pompejev, ki so bili edinstveni. Človek kar ne more verjeti, da je bilo celotno mesto pod pepelom. Tam so nam gledališčniki zaigrali odlomek iz Shakespearove tragedije Julij Cezar in legendo o nastanku Rima. Morava priznati, da so kar popestrili deževno popoldne. Ne smeva pozabiti omeniti, da smo si na avtobusu ogledali dokumentarno-igrani film Zadnji dan Pompejev ter še film Pompeji, nad katerima smo bili navdušeni.

Nato smo se znova odpeljali v hotel, kjer smo povečerjali in se odpravili spat.

TRETJI DAN

Že takoj po zajtrku smo se natovorili na avtobus, se poslovili od hotela ter se odpravili v Rim. Prva postaja so bile KALISTOVE KATAKOMBE, kjer so pokopani prvi kristjani. Sledil je ogled CIRKUS-a MAXIMUS-a, kjer so tekmovali s konjskimi vpregami – nekateri so se spomnili celo prizora iz filma Ben Hur, se sprehodili mimo UST RESNICE, kjer zaradi gneče nismo preizkusili, če bi kdo ostal brez roke zaradi laganja, si ogledli KAPITOL, FORUM ROMANUM ter trg pod KAPITOLOM. Nato smo imeli čas za kosilo – seveda brez pice ni šlo – in še zadnjo priložnost za nakup majhnih spominkov.

Za konec smo si ogledali še KOLOSEJ – areno smrti, kot mu radi rečejo, in začutili preteklost v vsakem delčku naše kože. Kolosej je res veličasten in upava, da tudi večen. Zagotovo vreden ogleda.

Polni novih doživetij, morda celo malce utrujeni, smo se odpeljali  proti domu. Tokrat je bila pot nekoliko krajša, saj smo imeli manj postankov kot pri vožnji v Rim. Pred šolo smo prispeli ob 2. uri zjutraj, se poslovili in odpravili domov v  domače postelje. Smo jih kar pogrešali.

Obema je bila ekskurzija zelo všeč in še veliko generacijam želiva, da bodo imeli možnost tudi sami izkusiti to doživetje. Za naju je bilo neprecenljivo!

Mirjam Kostanjšek in Nika Iskra