Epidemija Covid-19 nas sedaj spremlja že dobro leto. Uradno je bila razglašena marca 2020, konec maja pa preklicana. Po tem se je vsa stvar med poletjem “ohladila”. Poletni meseci so bili zelo mirni, saj smo državo lahko zapustili in si oddahnili od vsega stresa med pomladjo. Žal tega niso naredili vsi, saj niso želeli tvegati okužbe Covida-19, lahko pa so izkoristili bone, ki jih je Vlada Republike Slovenije podarila državljanom, da bi pomagala slovenskemu turizmu.
Nihče od nas ni pričakoval, da bo Covid-19 tako brutalno udaril  z novim valom okužb, ko so se odprla šolska vrata in so učenci sedli v šolske klopi. Republika Slovenija se je zato odločila, da starejše šolarje 19.oktobra “vrne” nazaj za zaslone njihovih računalnikov. Upali smo, da bo to zadostovalo, podaljšali smo celo jesenske počitnice. Verjeli smo, da se kmalu vrnemo v šole, a žal ni bilo tako. Situacija v državi se je še poslabšala. Odgovorni so bili prisiljeni domov poslati še najmlajše. Vse skupaj se je vleklo do tedna pred zimskimi počitnicami v februarju 2021, takrat smo se vsi srečni in stikov željni vrnili, kamor spadamo – v šolske klopi.

Od februarja do junija smo bili še deset dni na “prisilnem” izobraževanju, ko naj bi bila celotna država v “lock-downu”. Od 11. 4. smo v šoli. Nekateri strokovnjaki menijo, da se bo v tem času vse skupaj umirilo, spet drugi trdijo, da se bo vse skupaj zavleklo za kakšno leto ali dve, saj epidemije v povprečju trajajo vsaj od dveh do treh let. Vsi pa si želimo, da se vrnemo v dni, ko epidemije še ni bilo.

Neža in Žana