Pika Nogavička dobi Gospoda Ficka

Bil je zelo zelo deževen dan. Pika je bila sama doma. Bila je nesrečna, ker je Anica in Tomaž nista prišla obiskat. Kar naenkrat je zazvonil zvonec. Žalostno je odšla odpret vrata. Pred vrati sta stala Anica in Tomaž. Pika Nogavička se ju je tako razveselila, da je kar zaplesala od veselja. Končno ni bila več žalostna.

Pika in prijatelja Anica in Tomaž so se tako zabavali, da se je vsa hiša tresla. Igrali so se modno revijo, vila Čira Čara ima talent, kdo lepše nariše konja in skrivalnice. Ko so končali z igranjem, se je Anica spomnila, da morata s Tomažem domov na kosilo. Piki pa sta obljubila, da se vrneta takoj po kosilu. Ko je rdečelasa navihanka ostala sama, ji je bilo spet dolgčas. Čez čas se je ponovno oglasil zvonec. Pika Nogavička je bila zelo vesela, saj je mislila, da sta Tomaž in Anica. Ko je odprla vrata, je pred njo stala opica. To jo je zelo začudilo, saj tega ni niti malo pričakovala. Opico je vzela v naročje in jo odnesla v hišo. Razmišljala je, če bi malo kosmatinko kar obdržala in se odločila, da bi bilo to še najbolje. Ravno, ko je brskala pod posteljo, da bi našla kakšne ostanke od kosila, s katerimi bi nahranila novo prebivalko vile Čira-čara, je spet zazvonilo. Vrnila sta se njena prijatelja. Ko sta zagledala opico, sta bila zelo presenečena. Tomaž je vprašal, kje jo je dobila. Pika mu je povedala, da jo je našla pred vrati. To se sliši zelo čudno, kajne? A je res. Pika Nogavička je prijatelja prosila za pomoč. Vprašala ju je, če bi lahko Anica zanjo sešila srajčko, Tomaž izbral ime, ona sama pa bo razmišljala, od kod je prišlo to nenavadno malo bitje. Čez pol ure so se zbrali v dnevnem prostoru in vsi, razen Pike, so svojo nalogo končali. Anica je naredila oblačila, Tomaž je našel ime – gospod Ficko, edino Pika, ki se je izmed vseh najbolj trudila in znojila, ni rešila uganke. Naslednji dan je k Piki prišel poštar. Vprašal jo je, če je dobila paket z opico. Pika je prikimala, seveda pa je hotela vedeti, kdo ji to pošilja. Poštar ji je razkril skrivnost. Opico ji je pošiljal njen oče iz Afrike in ji naročal, naj lepo skrbi zanjo, ker pride čez tri tedne domov in hoče videti opico živo in zdravo.

Tako je Pika Nogavička dobila novega kosmatega prijatelja in če je bilo vreme še tako nemogoče, ji nikoli več ni bilo dolgčas. Mali gospod Ficko je bil namreč še bolj navihan in podmazan z vragolijami kot ona sama in od njega se je imela še marsikaj naučiti.                                                                                  Tjaša Bartol, 5. c

Pika

Pika je lahko neskončna in velika.

Lahko je majhna in se komaj opazi.

Lahko je pisana in zelo zanimiva.

Pika je lahko kot ime ali kot packa v zvezku.

Za nekoga je vsakdanja, za drugega pa redek pojav.

Pika me mika, da jo naredim,

ko proti konci te pesmice hitim.                                         Živa Foltyn, 5. c