Na četrtek, 6. 10., smo 8. razredi pobrali šila in kopita in se z avtobusom zapeljali na Dolenjsko.
Naša prva postaja je bil grad Bogenšperk. Izvedeli smo, da je bil zgrajen po potresu kot nadomestilo gradu Lihtenstein, njegov prvi lastnik pa je bila rodbina Wagen. Najpomembnejši lastnik je bil Janez Vajkard Valvasor – področni raziskovalec, geograf, kartograf, naravoslovec, etnolog, zgodovinar in pisec ene najpomembnejših slovenskih knjig, Slave vojvodine Kranjske. Knjiga obsega 3000 strani v 4 delih in opisuje šege, kulturo, običaje ter pokrajino tedanje Kranjske.
Po prepolnih delovnih listih smo nadaljevali v Muljavo, rojstni kraj pripovednika, pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča. Ta je napisal prvi slovenski roman Deseti brat, prvo slovensko zgodovinsko povest Jurij Kozjak, prvo realistično povest Sosedov sin, prvo slovensko humoresko Kozlovska sodba v Višnji gori, skupaj s Kersnikom pa je napisal tudi prvi slovenski zgodovinski roman Rokovnjači. Mi smo si ogledali Jurčičevo domačijo, z njegovo hišo in vso kramo vred, prijazna gospa pa nam je predstavila tudi Krjavljevo kočo.
Odpeljali smo se naprej v Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja. Ogledali smo si ročno vezavo knjig, potem panam je gospod Andrej kot po tekočem traku serviral Trubarjevo protestantsko zgodovino. Njegovi knjigi, Abecednik in Katekizem, sta Slovencem dala ime, zato mu rečemo tudi »oče slovenščine«. Trubarjeva domačija obsega hišo s spominsko sobo, mlin, vodno žago, galerijo skedenj, krčmo Trubarjev gaj, kozolec in obrežje potoka.
Kot zadnjo smo si ogledali spominsko ploščo pisatelja, kritika, pesnika, učitelja, jezikoslovca, časnikarja in politika Frana Levstika. Sprehodili smo se tudi do 200 let starega Ilijevega kozolca, zgrajenega popolnoma brez železnih žebljev, kjer je Levstik zapisal povest o Martinu Krpanu.
Čeprav nerada priznam, je bil poleg vsega novega znanja moj najljubši del dneva, ko smo se ob treh popoldne veseli in izmučeni spakirali v avtobuse. Do konca vožnje smo pokali vice, se smejali in obujali smešne spomine na preteklo dopoldne in del popoldneva.
Aja Vrenjak