Učenci GKL so v četrtek, 17. 6., učence prvih razredov razveselili z lutkovno predstavo Minkine prigode.

Besedilo je zapisala učenka 7. c-razreda Ajda Hudoklin in govori o miški Minki in njenem prijatelju Oskarju, ki se prvič srečata s šolo. Ker ne bosta sošolca, sta žalostna in jezna. Na srečo Minka najde nove prijatelje, Oskar pa tudi, medtem ko bosta svoje prijateljstvo negovala v prostih urah v popoldanskem času.

Prvošolci so bili na predstavo navdušen, še posebej ko so izvedeli, da so učenci poskrbeli za vse: za besedilo, lutke, glasbo … 1. a je GKL-jevcem zaigral tudi angleško igrico o zajčku in navdušil starejše učence. Vsi so tako dokazali, da sta gledališče in nastopanje njihovi močni področji. Obljubili so si, da se naslednje leto zagotovo še srečajo. Verjamemo, da bo temu res tako.

Zaradi pomembnosti tradicionalnega slovenskega zajtrka so se pobudniki projekta odločili, da še pred koncem šolskega leta omogočijo vsem otrokom vrtcev ter šol njegovo nadomestno izvedbo. Lansko leto je bil zajtrk namreč izveden na daljavo ali pa ga sploh ni bilo.

Ta dogodek je pomemben, saj zajtrk predstavlja energijo tako za telesno kot miselno dejavnost. Dnevno bi moral posameznik zaužiti tri glavne obroke in vsaj eno ali dve malici.

Zaradi trenutnih razmer, ki še vedno onemogočajo mešanje skupin, so učenci in učitelji naše šole brezplačno zajtrkovali kruh, maslo, med, jabolko/sezonsko sadje in mleko.

Tudi na naši šoli nismo izjeme. Organizator šolske prehrane Blaž Mikuž je poskrbel, da so nam naše kuharice in kuhar tradicionalni zajtrk postregli v petek, 11. 6. 2021, v mali in veliki jedilnici, medtem ko so najmlajši jedli v svojih učilnicah.

In kako je vse potekalo?

Učenci od 1. do 3. razreda so v zdrav slasten zajtrk zagriznili prvo uro, učenci 4. razreda ob 7.45 v mali jedilnici, petošolci in šestošolci ob 7.45 v veliki jedilnici, učenci 7. in 8. razreda pa ob 8.00 v veliki jedilnici.

Vsem skupaj je bilo slastno. Da so bili naši želodčki polni domačih in zdravih jedi, pričajo tudi zadovoljni nasmehi na naših obrazih.

Žana in Žana

Iz Slovenije bo danes, 10. 6., viden kolobarjasti sončev mrk. Astronom Andrej Guštin iz zavoda Cosmolab je pojasnil, da se bo delni mrk v Ljubljani začel ob 11.54, končal pa ob 13.11.Sredi mrka, ob 12.32, bo ta viden tudi s prostim očesom.
Tudi na naši šoli smo bili priča tej neverjetni predstavi narave.

Anej

Epidemija Covid-19 nas sedaj spremlja že dobro leto. Uradno je bila razglašena marca 2020, konec maja pa preklicana. Po tem se je vsa stvar med poletjem “ohladila”. Poletni meseci so bili zelo mirni, saj smo državo lahko zapustili in si oddahnili od vsega stresa med pomladjo. Žal tega niso naredili vsi, saj niso želeli tvegati okužbe Covida-19, lahko pa so izkoristili bone, ki jih je Vlada Republike Slovenije podarila državljanom, da bi pomagala slovenskemu turizmu.
Nihče od nas ni pričakoval, da bo Covid-19 tako brutalno udaril  z novim valom okužb, ko so se odprla šolska vrata in so učenci sedli v šolske klopi. Republika Slovenija se je zato odločila, da starejše šolarje 19.oktobra “vrne” nazaj za zaslone njihovih računalnikov. Upali smo, da bo to zadostovalo, podaljšali smo celo jesenske počitnice. Verjeli smo, da se kmalu vrnemo v šole, a žal ni bilo tako. Situacija v državi se je še poslabšala. Odgovorni so bili prisiljeni domov poslati še najmlajše. Vse skupaj se je vleklo do tedna pred zimskimi počitnicami v februarju 2021, takrat smo se vsi srečni in stikov željni vrnili, kamor spadamo – v šolske klopi.

Od februarja do junija smo bili še deset dni na “prisilnem” izobraževanju, ko naj bi bila celotna država v “lock-downu”. Od 11. 4. smo v šoli. Nekateri strokovnjaki menijo, da se bo v tem času vse skupaj umirilo, spet drugi trdijo, da se bo vse skupaj zavleklo za kakšno leto ali dve, saj epidemije v povprečju trajajo vsaj od dveh do treh let. Vsi pa si želimo, da se vrnemo v dni, ko epidemije še ni bilo.

Neža in Žana

Od marca prejšnjega leta nas maske spremljajo na vsakem koraku. Na začetku jih ni bil nihče vesel, danes pa jih nosimo celo kot modni dodatek. Maske so postale del našega vsakdana. Poskusili smo se jih navaditi, kljub temu pa menimo, da so vseeno neprijetne za nošnjo in dihanje.
Imamo  kirurške maske vseh možnih barv in vzorcev, ki so učinkovitejše in prepuščajo več kisika. A kljub temu so maske iz blaga bolj popularne. Na te  maske so mnogi prišili vse možne dodatke (bleščice, kristalčke …). Kot zanimivost naj poveva, da je najdražja maska na svetu narejena iz čisto pravih diamantov in stane kar 8 tisoč evrov.
Maske kot modni dodatek so za svoje ustvarjanje uporabili učenci 4. b-razreda  in postali modni kreatorji. Poglejte, kakšne risbe pisanih mask so nastale.

Neža in Žana