Pisalo se je leto 1800. Pri Ribičevih je bilo tistega decembrskega dne veselo, vznemirljivo, saj je na svet prijokal tretji otrok – France. Takrat se nikomur niti sanjalo ni, da se je rodil človek z velikim srcem, neizmernim talentom in neskončno ljubeznijo do domovine, naroda, slovenske besede ter poezije.

8. februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej. Na ta dan poteka tudi osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti.
Tudi na naši šoli je potekalo slavnostno obeleženje slovenskega kulturnega praznika. Kar 37 proslav se je odvilo na ta predpraznični petek, kjer je vrstniško in medgeneracijsko povezovanje pridalo piko na i slavnostnemu dogajanju. Umetnostni venec plesa, pesmi, poezije, glasbe in gledališča so učenci znotraj oddelčne skupnosti pletli in pletli. Po hodniku je odmevalo petje, harmonika, kitara, violina, flavta … Slavnostno in prešerno vzdušje je napolnilo naš šolski hram. Poklon našemu največjemu pesniku pa velja vse dni ne le na obletnico njegove smrti.

mag. Jasmina Pogačnik

Več kot šestindvajset let je bila Ana Nuša Kern na naši šoli; najprej kot učiteljica zgodovine, nato pa je postala še ravnateljica in šolo vodila dobrih šestindvajset let.
V sredo, 1. 3 .2023, pa je odšla v zaslužen pokoj.
Vedno je hotela povezovati šolo in želela, da se vsi dobro počutimo. V letih njenega vodenja je šola dobila naziv Glasserjeve šole, ki je bil edina v Sloveniji, dobili pa smo še veliko drugih nagrad, nazadnje smo bili razglašeni za naj kulturno šolo v Sloveniji.
Od nas se je poslavljala v tednu od 20. 2. do 24. 2. V četrtek, 23. 2. 2023, smo učenci različnih oddelkov nastopili na predstavi, ki je potekala prvo šolsko uro v veliki jedilnici in kjer smo njej v čast razglasili Nušin oder. Predstavo si je ogledalo veliko učencev, cca 300, in učiteljev. Žal je naš večnamenski prostor za vse premajhen.
Ravnateljica se je od vseh nas, ki smo bili v šoli, poslovila tretjo šolsko uro, ko smo vsi učenci in zaposleni objeli šolo. Vsakemu je podala roko, dala petko ali ga objela.
V petek, 24. 2. 2023, popoldne pa so učitelji priredili še kulturno prireditev, ki je trajala dve uri in na kateri so se poslovili še oni.

Ema

Društvo Radi pišemo z roko je od 23. do 27. januarja organiziralo 8. Teden pisanja z roko,

kateremu so se učenci predmetne stopnje tudi tokrat z veseljem pridružili.

Nosilna tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila Mislim tiho, pišem počasi, s katero so organizatorji želeli opozoriti na počasnost in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost kot na nekoliko pozabljene, zagotovo pa zapostavljene, vrednote in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja.

Koordinatorica Tedna pisanja z roko na šoli – učiteljica slovenščine Tanja Kastelic – pri urah slovenščine celotno šolsko leto spodbuja pisanje z roko, saj pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega ter semantičnega, kar vpliva na celosten razvoj otroka, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva na spomin, učenje in generiranje idej. Tokrat so učenci na predmetni stopnji pri urah slovenščine v Tednu pisanja z roko  izvajali različne dejavnosti. Razmišljali so o pisanju nasploh, o pomenu pisanja z roko, o prvih slovenskih zapisih – Brižinskih spomenikih, pisali japonske pesniške oblike – haikuje, zapisali svojo najlepšo besedo … 
Tednu pisanja z roko so se pridružili tudi učenci učiteljice slovenščine Jasmine Pogačnik, ki so

pri urah slovenščine razmišljali o svojih ciljih, hrepenenjih, bojaznih in strahovih ter načrtih v prihodnosti, pri novinarstvu pa so zapisovali motivacijske misli in podelili svoje izkušnje na podlagi le-teh.

Vključeni učenci v Teden pisanja z roko so ugotovili, da je pero tisto, ki zapiše naše misli, občutja s pisavo, ki je neponovljiva in dragocena, zato jo moramo negovati, predvsem pa si vzeti čas za pisanje z roko.

Tanja Kastelic, koordinatorica Tedna pisanja z roko

Tudi v tem šolskem letu smo učence želeli spodbuditi k zavestnemu pisanju z roko.

Knjižničarki sva k ustvarjanju posebej spodbudili tretješolce. Odzvali so se z barvitimi prepisi najljubše pesmice iz berila, ki so jo tudi ilustrirali. Nekaterim so se zdele zelo zanimive predloge inicialk, zato so se odločili, da kar celo pesem zapišejo v njih. Upava, da jim je bilo pisanje z roko v zabavo. Želiva si, da bi se na izzive, ki jih bova mesečno še predlagali, odzvali tako množično.

Knjižničarki Amanda Pokorn in Nataša Cotman

V sredo, 18. januarja 2023, in v četrtek, 19. januarja 2023, smo prvošolci nastopili na Prvošolčkovem dnevu. Na vajah in generalki smo prvič slišali osmošolca Andreja Trpina, ki je na violino zaigral pesem Sofia in nas čisto navdušil. Tako navdušil, da smo ga hoteli spoznati in smo si zaželeli, da nam zaigra še kaj. Po zadnji vaji pred nastopom smo ga tako povabili v razred in Andrej se je na povabilo z veseljem odzval. Predstavil je violino, razložil, kako se nanjo igra in kako je treba zanjo skrbeti. Z nami je ostal celo šolsko uro. Odgovarjal je na vprašanja, zaigral še nekaj skladb, na koncu pa, kot pravi zvezdnik, podelil še avtograme. Bi znalo biti, da bo prav zaradi Andreja med nami kakšen violinist več.

Manca Mihelčič