V okviru programa Zlati sonček, v katerega smo se vključili letos, smo za prvošolce izvedli tečaj teka na smučeh v smučarskem centru Planica in na Pokljuki. V pravi zimski idili, ki nas je obiskala ravno pravi čas, smo spoznali vse radosti tega lepega športa. Učili smo se osnovnih veščin, popestrili pa smo ga seveda tudi s sankanjem, kepanjem, kotaljenjem po hribu, z izdelovanjem iglujev …  Na zbirnem mestu so nas pričakali vaditelji smučarsko-tekaške šole Petre Majdič. Ker je bila pot dolga, smo se najprej malo okrepčali, nato pa razdelili v dve skupini: sankaško in smučarsko-tekaško, kateri sta se po določenem času

zamenjali. Sankaška skupina se je z učiteljicami odpravila na bližnji hrib in uživala v novozapadlem snegu. Smučarsko-tekaška skupina pa je z vaditelji izkusila za marsikoga prvi stik na tekaških smučeh. Učenci so premagovali ovire ne snežnem poligonu, se igrali različne skupinske igre,  na koncu pa je sledil še spust po tekaških smučinah. Veščine so spretno in z navdušenjem izvajali. Čas nam je prehitro minil, ostali bi še na snegu! Športni dan smo uspešno zaključili z novimi, predvsem pa lepimi izkušnjami.

Iskreno se zahvaljujemo šolskemu skladu, da nam je s sofinanciranjem omogočil ta športni dan.

Barbara Črnak Rešek

Komaj smo čakali mesec januar, saj smo petošolci takrat odšli v šolo v šolo v naravi na Kope.

Zbudili smo se v zasneženo ponedeljkovo jutro in se zbrali pred šolo, kjer sta nas že čakala 2 avtobusa. Prispeli smo na Kope. Več kot 100 kovčkov, parov pancarjev in smučk smo raztovorili in se odpravili na kosilo. Po kosilu smo odšli v naše sobe in se pripravili na prvo smuko. Snežilo je, pihal je veter in megla nam je ovirala pogled. Oblekli smo se čim bolj toplo in lička namazali s kremo. Obuli smo pancarje, kar ni bilo enostavno, vzeli smučke in se peš odpravili na smučišče. Do smučišča smo hodili 5 minut, kar pa se je v pancarjih zdela cela večnost. Tam so nas pričakali učitelji smučanja in zabava se je šele začela. Začetniki smo se mučili z zapenjanjem smuči, tisti najboljši pa smo se takoj pognali na sedežnico. Sneg je kar naprej padal in pihal je močan veter. Vseeno smo na smučišču vztrajali dve uri. V hotel smo se vrnili zasneženi in premraženi. In seveda lačni. V jedilnici so bili pladnji s torticami in sadjem. Dobili smo dovolj energije za nadaljevanje dneva. Igrali smo družabne igre, si ogledali film, se sankali in kepali, gradili igluje in  bunkerje, poslušali potopisno predavanje o Namibiji in šli celo na nočno smuko. Zadnji večer je bil najbolj vznemirljiv. Šli smo v disko. Plesali smo prav vsi, čeprav nam je bilo na začetku nerodno.

 Čas je hitro minil in že je bil tu petek. Še zadnji smučarski zavoji, kosilo in hop na avtobus. Z novimi znanji in lepimi spomini smo se lahko pohvalili staršem, ki so nas nestrpno čakali.

 5. c-razred