V petek, 27. 1. 2023, smo obiskali opero v Cankarjevem domu. Pred šolo smo se zbrali ob 8.30 in šli pojest malico v jedilnico. Ko smo vsi pojedli, smo se prešteli in vkrcali na avtobus. Na avtobusu smo veliko peli, se pogovarjali in igrali, da nam je
Foto: Greta Grošelj
pot hitreje minila. Avtobus nam je ustavil na avtobusni postaji, mi pa smo se odpravili proti Cankarjevem domu.
Pred začetkom predstave nam je najprej gospod, ki je v orkestru igral na kontrabas, predstavil opero, instrumentaliste na violini, klarinetu in harmoniki. Po uglasitvi instrumentov je na oder stopil dirigent in predstava se je začetka.
Po koncu smo nastopajoče nagradili z močnim aplavzom. Zgodba je bila poučna, seznanili pa smo se tudi z opernim petjem.
V sredo in četrtek, 25. in 26. 1. 2023, smo petošolci odšli na ogled premogovnika v Velenju. Ob 7.45 smo se z avtobusom odpeljali v Velenje, pot je bila dolga, a zabavna. V muzeju smo se razdelili v dve večji skupini in mi smo najprej odšli na ogled rovov. Pred
Foto: Greta Grošelj
dvigalom smo se oblekli v delovna oblačila, da se ne bi umazali, na glavo pa smo poveznili zaščitne čelade. Z dvigalom smo se spustili 164 m pod zemljo, kjer je močno pihalo. Gospod, ki nas je vodil po rovih, nam je razložil, da brez vetra ne bi bilo kisika za dihanje. Pot smo nadaljevali s poslušanjem Antona Aškerca, ki je nekoč pisal v premogovniku, saj je tam našel mir
Foto: Greta Grošelj
in navdih. Najbolj smo si zapomnili tresenje tal, kakor so ga občutili knapi, ko je prišlo do udora ali kakšne druge nesreče daleč pod površjem. Videli smo tudi, kako so nekoč ljudje delali v premogovnikih, kakšno opremo so imeli in kako so reševali ponesrečene. Na koncu je sledila zabavna pot s podzemnim vlakom, ki se je zdela vsem čudovita. Pot se je končala pod zemljo, a nad njo nas je čakala malica in nadaljevanje nad zemljo. Poslušali smo gospo, ki nam je pripovedovala o krstu (skoku čez kožo) novih delavcev – knapov. Ko so delavci po 16-ih urah prišli iz rovov, so svoja oblačila obesili na škripce na stropu in se stuširali pod starimi tuši. Obisk premogovnika se mi je zdel zelo poučen.
Društvo Radi pišemo z roko je od 23. do 27. januarja organiziralo 8. Teden pisanja z roko,
Foto: Tanja Kastelic
kateremu so se učenci predmetne stopnje tudi tokrat z veseljem pridružili.
Nosilna tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila Mislim tiho, pišem počasi, s katero so organizatorji želeli opozoriti na počasnost in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost kot na nekoliko pozabljene, zagotovo pa zapostavljene, vrednote in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja.
Koordinatorica Tedna pisanja z roko na šoli – učiteljica slovenščine Tanja Kastelic – pri urah slovenščine celotno šolsko leto spodbuja pisanje z roko, saj pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega ter semantičnega, kar vpliva na celosten razvoj otroka, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva na spomin, učenje in generiranje idej. Tokrat so učenci na predmetni stopnji pri urah slovenščine v Tednu pisanja z roko izvajali različne dejavnosti. Razmišljali so o pisanju nasploh, o pomenu pisanja z roko, o prvih slovenskih zapisih – Brižinskih spomenikih, pisali japonske pesniške oblike – haikuje, zapisali svojo najlepšo besedo … Tednu pisanja z roko so se pridružili tudi učenci učiteljice slovenščine Jasmine Pogačnik, ki so
Foto: Tanja Kastelic
pri urah slovenščine razmišljali o svojih ciljih, hrepenenjih, bojaznih in strahovih ter načrtih v prihodnosti, pri novinarstvu pa so zapisovali motivacijske misli in podelili svoje izkušnje na podlagi le-teh.
Vključeni učenci v Teden pisanja z roko so ugotovili, da je pero tisto, ki zapiše naše misli, občutja s pisavo, ki je neponovljiva in dragocena, zato jo moramo negovati, predvsem pa si vzeti čas za pisanje z roko.
Tanja Kastelic, koordinatorica Tedna pisanja z roko
Tudi v tem šolskem letu smo učence želeli spodbuditi k zavestnemu pisanju z roko.
Knjižničarki sva k ustvarjanju posebej spodbudili tretješolce. Odzvali so se z barvitimi prepisi najljubše pesmice iz berila, ki so jo tudi ilustrirali. Nekaterim so se zdele zelo zanimive predloge inicialk, zato so se odločili, da kar celo pesem zapišejo v njih. Upava, da jim je bilo pisanje z roko v zabavo. Želiva si, da bi se na izzive, ki jih bova mesečno še predlagali, odzvali tako množično.
Lovro F.: Če bi zvezda padla na Zemljo, bi vsi rekli: »Uaaauu!« Svit: Zemlja bi se spremenila v tisoče koščkov Zemlje. Tine: Zemlja bi se razpočila kot pomaranča. Yana: Zemlja bi se zavrtela v nasprotno smer in bila bi prekrita s srebrnim snegom. TAJ: Zvezda bi na Zemljini skorji naredila velikansko luknjo … NINA: Vsakemu od nas bi izpolnila eno željo. NAJA: Zemlja bi se posrebrila, vsak Zemljan pa opekel. MATEVŽ: Na Zemlji bi potem izgledalo kot v peklu. PATRICIJA: Zemlja bi postala ognjena kepa. IRENEJ: Vse na Zemlji bi se raztreščilo kot bomba. MARK: Vsi bi prišli gledat in občudovat zvezdo. Posebej zvezdoslovci. ADNA: Ljudje bi zadihali zvezdni prah. ŽIGA: Znanstveniki bi se zbrali, da bi zvezdo preučevali, se kaj novega naučili. EVA: Žal bi Zemlja vsa zgorela. Ojooj! SARA: Vsakdo izmed nas bi si zaželel, da se mu uresniči neizpolnjena želja. LIA: Prav vsi na svetu bi se čudili temu pojavu, če bi sploh preživeli.
Kaj je sreča? Nekaj preprostega ali nekaj težko dosegljivega? Kdaj ste srečni?
Sreča je nekaj preprostega. Ko igram košarko, sem srečen. Ko sem z družino ali igram nogomet ali oboje. Ko plezam in se igram s prijatelji. Nič posebnega ne potrebujemo za srečo. Če verjameš, da si srečen, je sreča dosegljiva. Če ne verjameš, je težko dosegljiva. Zame je sreča lahko dosegljiva, ker je vsak srečen, če hoče. Ko z bratom delam snežaka, sem srečna. Ampak sreča je zame težko dosegljiva, če ni snega😊. Srečen sem, ko me imajo drugi radi in jaz njih. Sreča je nekaj preprostega, vsakdo jo kdaj ima. S prijatelji sem srečna. Če si zdrav, si srečen. Srečen sem na potovanju s starši in brati. Za srečo ne potrebuješ veliko denarja. Le če ti kdo stoji ob strani, je sreča. Srečna sem, ko grem zjutraj v šolo. Srečna sem, ker imajo starši službo in ni vojne. Eni imajo veliko bogatijo, pa niso srečni. Čudno. Otroci so radi srečni. Srečni so že, če jim starši omogočijo igranje. Srečen sem, ko mami peče palačinke in diši cela hiša. Če si kdaj nesrečen, veš, da boš zopet srečen. Sreča je za prvim vogalom. Sreča nikoli ne počiva😊. Človek ne more biti vedno srečen. Srečen sem, če se tako odločim.
