Društvo Radi pišemo z roko je od 23. do 27. januarja organiziralo 8. Teden pisanja z roko,

kateremu so se učenci predmetne stopnje tudi tokrat z veseljem pridružili.

Nosilna tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila Mislim tiho, pišem počasi, s katero so organizatorji želeli opozoriti na počasnost in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost kot na nekoliko pozabljene, zagotovo pa zapostavljene, vrednote in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja.

Koordinatorica Tedna pisanja z roko na šoli – učiteljica slovenščine Tanja Kastelic – pri urah slovenščine celotno šolsko leto spodbuja pisanje z roko, saj pisanje z roko v možganih spodbudi številne centre – motoričnega, vizualnega, slušnega ter semantičnega, kar vpliva na celosten razvoj otroka, v poznejših obdobjih pa pozitivno vpliva na spomin, učenje in generiranje idej. Tokrat so učenci na predmetni stopnji pri urah slovenščine v Tednu pisanja z roko  izvajali različne dejavnosti. Razmišljali so o pisanju nasploh, o pomenu pisanja z roko, o prvih slovenskih zapisih – Brižinskih spomenikih, pisali japonske pesniške oblike – haikuje, zapisali svojo najlepšo besedo … 
Tednu pisanja z roko so se pridružili tudi učenci učiteljice slovenščine Jasmine Pogačnik, ki so

pri urah slovenščine razmišljali o svojih ciljih, hrepenenjih, bojaznih in strahovih ter načrtih v prihodnosti, pri novinarstvu pa so zapisovali motivacijske misli in podelili svoje izkušnje na podlagi le-teh.

Vključeni učenci v Teden pisanja z roko so ugotovili, da je pero tisto, ki zapiše naše misli, občutja s pisavo, ki je neponovljiva in dragocena, zato jo moramo negovati, predvsem pa si vzeti čas za pisanje z roko.

Tanja Kastelic, koordinatorica Tedna pisanja z roko