Z učenci smo razmišljali, s kom se najraje pogovarjajo.

K temi nas je nagovorila Pavčkova pesem Tožba.

Zadnja kitica te pesmi pravi:

Vsak se s kom pogovarja.
Le zame se nihče ne zmeni,
Le z mano nihče se ne meni,
Le mene nihče ne ceni,
Kot da so vsi – gluhi in nemi.

Učenci so nadaljevali  pesnikovo razmišljanje:

Trava se pogovarja s/z: roso, spomladanskimi cvetlicami, koscem, mravljo, krtino, kosilnico, bosimi podplati, listjem, dežjem, belo marjetico, lačno kravo.

Luna se pogovarja s/z: vesoljem, Zemljo, planeti, neznanimi kometi, motenim spancem, horizontom, plimo, visokimi oblaki, strelo, vesoljci, drugimi dimenzijami.

Drevo se pogovarja s/z: veverico, senco, sadeži, grmom, utrujenimi pohodniki, burjo, svobodnimi  pticami, sadjem, klopco pod drevesom, psičkom, prislonjenim kolesom.

Morski val se pogovarja s/z: delfini,  peščeno obalo, osamljenimi otoki, Tihim oceanom, morsko travo, belim peskom, žalostno hobotnico, algami, tisočletnimi kamni, školjkami, ribicami, resnim kapitanom ladje, vojaško podmornico, mrzlimi globinami, gladino.

Solza se pogovarja s/z: mehkim robčkom,  vročimi lici, trepalnicami, žalostjo, alergijo, neprijaznim optikom, čustvi, kožo, vodo, obrazom, očesno lečo.

Učenci 5. b in Simona Mauko