V okviru projekta Spremeni svojo vlogo/Change your Rolle smo novinarji v letošnjem letu zaradi epidemije covida-19 spremenili svoje dejavnosti. Če smo še lansko leto raziskovali, kako lahko pripomoremo k ozaveščanju, da je hrana preveč dragocena, da bi jo metali v smeti, smo letos poskušali čim več učencev navdušiti, da bi uporabili svoja čutila ter jih povezali tako z realnostjo kot domišljijo.
K sodelovanju smo pritegnili okoli 80 učencev iz 6., 7., 8. in 9. razreda ter učiteljice Jasmino Pogačnik, Tanjo Kastelic in Majo Blažun Zornado. Nastali so čudoviti izdelki, še bolj dragoceno pa je bilo njihovo razmišljanje.

Izvedli smo 3 aktivnosti, s katerimi smo poskušali uresničiti naslednje cilje:
– podpirati in razvijati domišljijo učencev o njihovem kraju,
– spodbuditi učence k natančnejšem opazovanju,
– spodbuditi učence, da izkusijo različne čute,
– spodbuditi učence k natančnejšem opazovanju okolja,
– navdihniti učence, da bodo uresničili sanje in pri tem pomagajo na načine, ki bodo trajnostni zanje in za okolje.

Najbrž se sprašujete, kako je mogoče s čutili zaznati svoj domači kraj. Preprosto! Samo izdelke učencev poglejte.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Učenci so o svojem kraju zapisali …

MARK, 9. razred:
Stopim iz hiše, začutim svež zrak v svojih pljučih, zaslišim žuboreč potok, ptice, ki pojejo. Ko stopam proti ulici, zavoham vonj po železu, saj je blizu očetova delavnica.
V Radomljah imamo veliko sprehajalnih poti. Sprehajamo se lahko za Kamniško Bistrico, po pločnikih, poljih ter ob bajerjih. V našem kraju lahko slišiš zelo glasen zvon cerkve, ki dela bim bam bom in vabi vernike k maši. Z nogometnega igrišča slišiš igralce, ki se derejo, navijače, ki tulijo in tolčejo po bobnih. Radomljani smo strastni navijači. Ko se sprehajam okoli bajerja, slišim šumenje dreves … Pljusk! Še ena žaba je skočila v vodo. Opazovanje rjavo-rumenih listov, ki jadrajo z dreves, me pomirja. Sprostim se.
Sprehajanje po pločniku po kraju je manj prijetno. Je zelo glasno, saj avtomobili nenehno švigajo mimo mene. Nos napolnijo smrdeči izpušni plini, zato se počutim neprijetno. Na poti mimo vrtca se sliši otroški smeh. Kako srčno in iz srca se smejijo majhni otroci!
Na sprehodu skozi gozd sem videl neskončno polje zelenega maha in slišal ptice, kako pojejo, ter vohal svež naraven zrak. Moje misli se umirijo, ko opazujem naravo. Sprehod čez polje z mojim psom je zabaven, razigran …  Vse do trenutka, ko zavohaš svež gnoj, ki  je raztrosen po travnikih … V svoji tišini slišim govorjenje ljudi in lajež drugih psov. Psov se načeloma ne bojim, a ko se mi približa večji pes, moja kolena zatrepetajo, srce začne biti hitreje. Občutim strah.
Ko greš skozi svoj kraj, vonjaj, opazuj, poslušaj in občuti stvari, ki so ti dane, in ugotovil boš, kaj vse se dogaja v tvojem kraju.

ŽANA, 7. razred:
Živim v Homcu. Homec je majhna vas, v kateri sta
tudi dve majhni kmetiji. Imamo cerkev in kapelo.
Ko hodim po Homcu, slišim ptice, kako pojejo, in pse,
kako lajajo. Poleti je “fajn”, saj imamo pred hišo velik
travnik. Tam se lahko lovimo in igramo. Pozimi pa
se lahko na bližnjem hribu sankamo in kepamo s sosedi.
V Homcu se počutim v redu. Imam veliko prijateljev,
med drugim tudi živim z najboljšo družino, kar jih
obstaja. Zato sem zelo hvaležna, da živim v Homcu in
ne v kakšnem velikem mestu, npr. v Ljubljani.

Sedmošolki Žana in Neža sta o onesnaženosti svojega kraja razmišljali tako …

V kraju, kjer živiva, je zelo lepo poskrbljeno za čistočo, saj odpadki ne ležijo povsod in imamo veliko zelenja.
Po najinem mnenju bi naš kraj potreboval več eko smetiščnih otokov, prav tako mu ne bi škodovalo par dodatnih smetnjakov.
Ob svetovnem dnevu Zemlje ki ga praznujemo 22. aprila, in se takrat odvijajo številni dogodki za osveščanje glede varovanja okolja, se nekateri ljudje odločijo, da bodo pomagali očistiti okolico svojega kraja. Meniva, da če bi bilo takih dogodkov oz. akcij več, bi zelo pripomogli k čistoči našega okolja in planeta. S spuščanjem plinov v ozračje škodujemo okolju in živim bitjem. Najino mnenje je, da v naši državi lepo skrbimo za okolje, čeprav še več, ni nikoli odveč, saj imamo veliko zelene pokrajine in odpadki ne ležijo (v veliki meri) po celem mestu.

AKTIVNOST Pogled skozi rožnata očala

Vsak od učencev si je nadel “rozasta očala”, skozi katera je videl resnično idealno mesto, ki ima vse, kar potrebujemo, v njem ne najdemo nobenih težav, tam smo srečni. Učenci so razmišljali:
Kakšno je bilo videti njihovo sanjsko mesto? Kakšno naj bi bilo življenje v njem?
Kaj je še posebej zanimivega v tem sanjskem mestu?
Katere so bile pomembne stvari v vizijah učencev?

• 

• 

• 

• 

AKTIVNOST Potovanje junaka

Zanimalo nas je, kdo je junak. Pa poglejmo definicijo:
junak se sooči z izzivom tako, da se poda na pustolovščino (spremembo), premaga nepričakovane težave, zbere pomembne informacije/predmete ali pa sklene nova prijateljstva; ob tem pa se zaveda, da potrebuje pomoč drugih, da lahko pridobi nove izkušnje in po premagovanju izziva to izkušnjo še naprej uporablja v svojo korist in korist celotne skupnosti. 

Učenci so se pri izvajanju aktivnosti zabavali. Svojo ustvarjalnost so lahko spustili iz okvirjev. Razmišljali so o globokih temah, se dogovarjali, sprejemali drug drugega, se učili drug ob drugem, se spoštovali, sodelovali in podirali.
Ali ni ravno to bistvo učenja in življenja?

Več izdelkov sodelujočih učencev najdete na padletu:
https://padlet.com/jasminapogacnik/n0t15vuv307i9kl1

Nekaj izdelkov je tudi v rubriki Naše umetnine v spletnem glasilu Generacija.
http://generacija.splet.arnes.si/category/nase-umetnine/