Pa smo spet pri temi, ki jo masikdo zelo rad načenja – šolanje na daljavo. Menim, da je bilo glede tega povedano skoraj vse, od A do Ž: od tega, kako smo prikrajšani do pomanjkanja socializacije, premajhne količine gibanja in odvisnosti od računalnikov. Če vprašate mene, ki vam povem iz prve roke, je šolanje na daljavo čisto v redu. Res da ne dobim direktne razlage z učiteljeve strani, je pa za dopolnilni pouk mnogo lažje klikniti na povezavo, kot pa se dogovoriti za uro, prostor in vse stvari, ki jih to potegne zraven, da o prilagajanju naših učiteljev, ki resnično želijo vsem pomagati, sploh ne govorim. Delo ena na ena oziroma v še manjših skupinah z učiteljem je res učinkovito. In to lahko sedaj s pridom izkoriščamo.
Seveda je doma ždeti (ždimo že od 19. 10. 2020) po eni strani tudi muka! Povem vam, vsa družina nima več česa početi, vsi se obešamo drug po drugem, si težimo in pridigamo.
Zame so bile najbolj nebeške jesenske počitnice, ki so trajale kar cela dva tedna! Takrat prav nič nismo pogrešali zgodnjega vstajanja in šolskih bremen. Novoletne počitnice so bile sladke, a kratke. Čeprav so dnevi potekali po istem kopitu: pozno vstajanje, včasih se je celo kosilo spremenilo v zajtrk, lenarjenje, televizija, sprehodi … Takrat prav nič nismo pogrešali šole, v novem letu pa so se pri nas doma rodile mnoge zaobljube, ki so se glasile: »Bolj vestno bom spremljala šolo.« ali pa: »Dobivala bom same petice.«
Brez šolskih, od veselja obarvanih zidov, dirjanja po hodnikih, kričanja in tekanja malih nožic ter učiteljev, ki jih lovijo … Vsakemu se kdaj stoži po direndaju, ki mu pravimo »šola«.
Tudi sošolce in vrstnike včasih pogrešamo, čeprav se vsak dan vidimo na videokonferencah. Del tega vsega res manjka. Ta grenko-sladka izkušnja bo najbrž pustila posledice tako pri učenju kot pri družabnosti.
A vseeno je iz manj dobrega ali celo slabega potrebno potegniti kar se da najboljše. Ugotovili smo že, da šola na daljavo ni povsem zanič, zato upam, da bomo vsi gradili na pozitivnosti in ne na nerganju in kritiziranju.
Verjemimo v boljše čase, do takrat pa se da tudi kaj potrpeti, kajne?
Ajda
Že nekaj tednov ali bolje rečeno mesecev se šolamo na daljavo in to povzroča mnogim učencem probleme, nekaterim pa je zdaj bolje. Menim, da ima šolanje na domu prednosti, na primer da si lahko sami razporedimo čas in prej zaključimo z delom.
Če govorimo o prednostih, so tudi slabosti, npr. če imamo vprašanje, moramo učitelja to vprašati na videokonferenci ali e-pošte in ta pomoč ni tako učinkovita kot tista v šoli. Meni osebno je ljubše šolanje v šoli, saj imam rada telesni stik, a mi tudi izobraževanje na daljavo ne predstavlja veliko težav. Ne želim si pa, da bi to trajalo še dolgo. Ko se šolam na daljavo, me preplavijo mešani občutki, in sicer: občasno jeza, saj mi ne uspe vse po načrtih, žalost, velikokrat veselje in seveda strah ter zaskrbljenost. Najbolj pogrešam prijateljice, občasno celo bedarije in norčije naših fantov, glas učiteljev in seveda hrup na hodnikih. Prej se mi je zdelo samoumevno: imela čas biti zunaj, a zdaj ga ni več. ni Sedaj to cenim in vem, da ko bo to spet mogoče, ga bom izkoristila.
Upam, prijatelji, sošolci in bralci Generacije, da vam šola na daljavo ne povzroča preveč težav.
Žana
Šolanje na daljavo poteka že od 19. 10. 2020. Vmes smo imeli podaljšane jesenske počitnice, ki so trajale dva tedna, ter praznično obarvane decembrske počitnice. Od takrat je minilo 11 tednov in bi morali nazaj v šolo.
Šolanje na daljavo poteka pogosto neurejeno, ker moje delo prekinjajo ure, ki jih
imamo preko ZOOMA. Tehnične težave so dodatno delo, ki vzamejo veliko časa. Soočam se s težavami, da učitelji nalagajo veliko preveč dela in ob tem poteka ocenjevanje. Sprotno delo mi pa pač ni v navadi in strah me je dodatnega ocenjevanja, ko se vrnemo. Se pa želim vrniti, ker pogrešam prijatelje.
Anej