Ko se ptički ženijo

 

ČUDEŽ

(Oton Župančič, Duma, odlomek)

Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so,

za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;

midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ-živ?«

To je »živio« – zdaj starešina je mladi napil.«

In ko razleteli se svatje iz meje so z vršičem,

povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Pa – s čudom še v srcu in strahoma – v mejo iskat sem šel:

in glej, tam pod grmom, pod gabrovim – majhnih potic,

in sladkega vinca, rožičev in fig, vseh slaščic.

»Pa ne bo jih nazaj več?« – »Ne, to so vse tebi pustili,

kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.

ALI STE VEDELI …

… da je 12. marec datum ženitve ptičkov, ki so se snubili na valentinovo (14. februarja)? Ker se med žgolečimi drobižki najbolj mudi ravno kosu, je na Dolenjskem v rabi pregovor: Če je ob svetem Gregorju breza zelena, so kosi godni že ob svetem Juriju. Premamijo jih tople sapice in omamni vonji narave, začutijo pomlad in ljubezen v zraku ter v sebi.

… da na gregorjevo spustijo v vodo osvetljene ladjice, splave, na katerih so lesene ali kartonaste hišice in cerkvice? Običaj se je usidral v Tržiču na Gorenjskem, Železnikih, Kropi in Kamni Gorici, razširil pa se je tudi drugam in pomeni, da se je začel daljšati dan in da zdaj ne bo več treba delati ob luči. Kroparski kovači so na gregorjevo prenehali z delom v kovačijah in v sprevodu odšli na »ptičjo vohcet«, obrtnikom ni bilo več treba delati ob luči, zato so čevljarji in drugi obrtniki, ki jih je bilo v Tržiču že pred nastankom industrije, v precej razigranem veselju »luč zanesli v vodo«, kar pomeni novo življenje in se noč krajša in dan daljša. Že pred gregorjevim pa so si pripravili za vodo kres.

… da se praznovanje imenuje po papežu Gregorju, ki na ta dan goduje in je eden najimenitnejših cerkvenih učenjakov. Rodil se je okoli l. 540. Proslavil se je s tem, da je uvedel cerkveno petje (gregorijanski koral) in vpeljal koledar, ki ga še danes uporabljamo. Umrl je l. 604. Častili so ga kot prinašalca luči.

… da se je v Beli krajni ohranil običaj, da pod grmovjem iščejo »barilček« in povitičko«, dobrote, ki so jih tja otrokom prinesli hvaležni ptički, saj so jih ti hranili v dolgih zimskih mesecih?

Neža Novak