Bilo je rano jutro, ko smo, 10. 10. 2019, odrinili na celodnevno ekskurzijo. Med potjo smo izvedli številne nove podatke, povezane s kraji, mimo katerih nas je vodila pot. Ustavili smo se pri Zelencih in si ogledali izvir Save Dolinke.

Malo smo si pretegnili noge in hitro krenili naprej. Naša prva postojanka je bila Ziljska dolina. Tam nas je pričakala gospa Pepca in nas poučila o koroških Slovencih in njihovih običajih.

 Našo pozornost so pritegnile sošolke, ki so zapele dve tradicionalni pesmi, in sicer: Gor čez izaro in Tam, kjer teče bistra Zila. Nato smo se podali na hrib, kjer je stala cerkev. Tam smo imeli raziskovalne delavnice na temo geografije, zgodovine in jezika. Zapustili smo Ziljsko Bistrico in se odpravili proti glavnemu mestu Koroške – Celovcu. Pred nami je bila dolga pot. Peljali smo se mimo največjega jezera na avstrijskem Koroškem, Vrbskega jezera, ki nas je spremljalo skoraj ves čas naše vožnje. Prispeli smo v znameniti Celovec – Klagenfurt. Ogledali smo si deželno palačo, kjer smo občudovali 635 grbov in eden in edini knežji kamen. Tam so nam učenci prikazali, kako je potekalo ustoličevanje karantanskih knezov.

 Napočila je dolgo pričakovana ura prostega časa. Vsi smo leteli hitri hrani naproti. Seveda smo morali naše potepanje tudi dokumentirati.

Ura je minila, kot bi mignil, in že smo si ogledali kip Marije Terezije in  celovškega zmaja. Tam so nam učenci predstavili legendi o možicu s sodčkom in celovškem zmaju.

Ulica 10.  je kar klicala po ogledu, saj nas je slovenska energija privlačila kot magnet.

Avtobus nas je že čakal in mi smo skočili gor. Odpeljali smo se do Gosposvetskega polja, zibelke slovenščine, kjer stoji vojvodski prestol. Na hribu smo lahko opazili mogočno cerkev Gospe Svete, v kateri so nas učenci seznanili z Brižinskimi spomeniki. 

Končali smo z našim pohajkovanjem in čakala nas je zgolj še dolga vožnja proti domu. Naša celodnevna ekskurzija je bila sicer naporna, a zagotovo polna nepozabnih spominov.

Zala in Brina