21. oktobra smo šest učenk z učiteljicama Jasmino Pogačnik in Marjano Borovnica odšle v Škofjo Loko, kjer smo sodelovale na tujejezičnem recitalu na temo Nazaj v planinski raj.

Ob 9.30 uri smo imele generalko, ki smo jo ponovile večkrat. Po generalki so nas pred dvorano v Sokolskem domu čakali trije dijaki, ki so nas popeljali po tem srednjeveškem mestu in nam razkazali znamenitosti, kot so: kašča, cerkev, Uršulinska šola, grad itd.  Kasneje pa smo z učiteljicama odšle na kakav, kavo in malico.  

Začetek recitala se je začel ob 12 uri. Našo šolo smo zastopale četrte po vrsti. Menim, da nam je nastop odlično uspel in mislim, da sta bili tudi učiteljici ponosni na nas. Recital je trajal vse do 14. ure. Po koncu je sledila še podelitev priznanj. Okoli 15. ure smo prišle vse varno nazaj pred šolo.

 Lina

Osmošolce smo učiteljice in učitelj slovenščine ter razredniki popeljali na Dolenjsko, v zibelko naših književnikov, ki so nam skozi stoletja s svojo zavednostjo in z ustvarjalnim duhom zagotovili narodnostni obstoj. Popotovanje po tej naši pokrajini je potekalo 4. oktobra 2022.
Spoznavanje Dolenjske je obsegalo:
– sprehod po Trubarjevi in Levstikovi rojstni fari: ogled gradu Turjak in tamkajšnje kapele s pokopališčem, obisk domačije Primoža Trubarja na Rašici (tu smo, poleg drugega, z zanimanjem opazovali prikaz ročne vezave knjige) in obisk Dolnjih Retij pri Velikih Laščah, rojstne vasi Frana Levstika, ter postanek v Velikih Laščah z ogledom Levstikovega spomenika in vaške cerkve;
– sprehod po Jurčičevini: obiskali smo Muljavo, rojstni kraj Josipa Jurčiča, v katerem so nas prevzeli zgledno urejena pisateljeva domačija, odlično ohranjeno gospodarsko poslopje in znamenito letno gledališče na prostem ter na robu le-tega postavljena  Krjavljeva koča.

Na posameznih postankih so ob ogledovanju dolenjskih kulturnozgodovinskih znamenitosti učenke in učenci pripravili priložnostne kulturne programe:
– na turjaškem dvoru pod senco “Prešernovega hrasta” je zaživela Turjaška Rozamunda v posodobljeni različici. (dramatizacijo s svojo skupino uresničila učiteljica Jasmina Pogačnik);
– v Trubarjevem kraju so učenci odigrali Intervju s Primožem Trubarjem (z učenci pripravila učiteljica Mateja Jerina);
– v Dolnjih Retjah na mestu, kjer je nekdaj stala Levstikova rojstna hiša, in pod starodavno vaško lipo ter pred Ilijevim kozolcem so osmošolci z besedo predstavili avtorja Martina Krpana z Vrha in z igro prikazali odlomek iz te pripovedke (sodelujoče vodili učiteljica Tanja Kastelic in Renata Špoljar);
– na ploščadi nad muljavskim letnim gledališčem smo v igranih odlomkih iz Desetega brata in Kozlovske sodbe v Višnji Gori lahko znova podoživljali Jurčičeve posebneže (z osmošolci gledališko “gor postavila” učiteljica Nataša Cotman in Boštjan Domjanić);
– na avtobusu so nas vodili učenci učiteljice Urše Zore.
Bogatejši smo se vrnili na izhodiščno točko naše ekskurzije – bogatejši učitelji, zlasti pa osmošolci, ki so popotovanje po Dolenjski popestrili s svojo gledališko in drugo zavzetostjo ter tako odstrli novo razsežnost spoznavanja domače krajine, da je mogoče samo reči: “Bilo je zanimivo in prijetno!”

Mateja Jerina

29. 9. 2022 smo se sedmošolci, osmošolci in devetošolci izbirnega predmeta šport za sprostitev v spremstvu učiteljev za šport odpravili v Planico na športni tabor, kjer smo izvajali različne športne aktivnosti. Ko smo prišli, smo se najprej razporedili po sobah in se razpakirali. Nato smo pojedli kosilo in zabava se je lahko pričela.
Razdelili smo se v dve skupini. Prva je imela najprej žongliranje in športe v telovadnici, druga pa

lokostrelstvo in nato športe v telovadnici. Ko smo končali z aktivnostmi, smo šli na večerjo in se odpravili v postelje. Naslednji dan smo pakirali. Po zajtrku smo imeli kolesarjenje do jezera Jasna in nazaj. Nato smo se v telovadnici do odhoda igrali razne igre.
Ko je prišel čas za odhod smo odšli po kovčke v skupni prostor, skočili na avtobus in se odpeljali domov.
Imeli smo se super in komaj čakamo naslednji tak tabor.

Še nekaj vtisov sedmošolcev in sedmošolk:

Všeč mi je bilo, ko smo odšli na vrh velikanke. Zabavno je bilo tudi, ko smo se lahko prosto igrali. Zanimivo je bilo to, da smo morali sami čistiti mize. Zabavno je bilo tudi, ko smo se zabavali na hodniku pred sobami.
Jerca, 7. a

V Planici je bilo lepo, ampak mi sobe niso bile tako všeč. Všeč mi je bil vzpon na planiško velikanko in cirkuške veščine.
Katja, 7. a

Zelo mi je bilo všeč, ko smo odšli na vrh velikanke in cirkuški rekviziti.
Sergej, 7. a

Bilo je super in zabavno. Zelo rada bi bila dlje časa v Planici.
Nika, 7. a

V Planico smo prišli okoli 14. ure. Najprej smo imeli kosilo, potem smo se razdelili po sobah in se pripravili na dejavnosti. Dejavnosti so potekale v dveh skupinah – ena skupina je imela cirkuške in plezalne veščine, druga pa lokostrelstvo in socialne igre. Po dejavnostih nas je čakala večerja, po večerji pa druženje v telovadnici, kjer smo se zelo zabavali. Spat smo odšli ob 22. uri. Soboto smo začeli z dejavnostmi, pred odhodom domov pa smo se povzpeli še na velikanko. Imeli smo se zelo lepo, saj so bile dejavnosti zelo zanimive pa tudi hrana je bila dobra.
Pika in Hana, 7. b

V Planici nam je bilo zelo všeč zaradi različnih dejavnosti. Vsem so bile zelo všeč cirkuške veščine. Ob večerih smo se z učitelji pogovarjali in sladkali. Žalostni smo bili, ker smo tam ostali samo eno noč. Zadnji dan smo šli na drugo najvišjo skakalnico na svetu. Bilo je super.
Ajda Marolt, 7. b

Janik

30. 9. 2022 sva se z učiteljico Marjano Borovnico udeležili srečanja Unescovih šol Slovenije v Semiču. Poleg nas se ga je udeležilo še 336 učencev, dijakov in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Tja smo, skupaj z ostalimi, prispele okoli 9. ure, se sprehodile po mestu, malo pojedle, nato pa se odpravile v Kulturni center Semič. Posedle smo se v dvorani in si ogledale

kulturno prireditev. Predstavili so nam belokranjsko kulturno dediščino. Najprej je imela govor županja občine Semič, nato ravnateljica Osnovne šole Semič, na koncu pa še predstavnik Unesco šol Slovenije. Sledil je pevski zbor, trzalice, belokranjska folklora … Prireditev se je zaključila okoli 11.15 in imele smo eno uro za malico. Po malici so bile na vrsti delavnice, na katerih so se izdelovale pisanice in zapestnice prijateljstva, lahko si se preizkusil pri folklorni delavnici ali v delavnici, na kateri se je pekla pogača … Midve sva se udeležili delavnice izdelovanja belokranjskih pisanic. Pisanice so črno pobarvani pirhi z belimi in rdečimi vzorci. Včasih so jih izdelovali s polnimi jajci. Ko so postale spominek za turiste, so jih zaradi praktičnih razlogov raje izdelovali s spihanimi jajci. Prav take sva izdelovali tudi midve. Za izdelavo pisanice potrebujemo pisač (pripomoček, s katerim pišeš po pisanici), svečko, čebelji vosek, rdečo ter črno barvo in spihano jajce. Najprej sva s stopljenim voskom na jajce napisali ali narisali, kar sva želeli, da je belo. Nato sva ga pustili v rdeči barvi, ga čez nekaj časa vzeli ven in imeli sva rdeče jajce. Nato sva spet z voskom risali/pisali, kar sva želeli, da je rdeče. Delavnice so prehitro minile. Če bi želeli jajce dokončati, bi ga morali skuhati v vreli, črno obarvani vodi. Ko bi voda zavrela, bi vosek odstopil in ostala bi nam prava belokranjska pisanica. Po končani delavnici sva se skupaj z učiteljico napotile na sladoled, ki ga je priporočala županja, in se nato odpravile nazaj do kulturnega centra, kjer smo poslušale pevski zbor in si ogledale belokranjske plese. To je bil konec najinega obiska v Semiču. Imeli sva se lepo in se naučili sva se veliko novega o belokranjski kulturni dediščini.

Lana Rajkovič in Ajda Avsec

V   torek  smo  se ob 7.40  zbrali  pred šolo. V svoje nahrbtnike dali malico in se odpravili na avtobus. Ko smo prispeli, nas je vodička odpeljala po tehniškem muzeju in nam povedala veliko zanimivosti. Nato smo odšli pogledat gokart, ki so ga izdelali  študenti, in pripravili različne delavnice, npr. kako si natisnil na kovanec poljuben motiv. Ogledali smo si, kako je bilo v starih časih, kako so koliščarji živeli, najstarejše drevo, največji drevak … Po končanem ogledu smo se odpravili proti Preserjem. Pred šolo smo se vrnili ob 13. uri.
Menim, da je bil to uspešen in zanimiv tehniški dan.