Komaj smo čakali mesec januar, saj smo petošolci takrat odšli v šolo v šolo v naravi na Kope.

Zbudili smo se v zasneženo ponedeljkovo jutro in se zbrali pred šolo, kjer sta nas že čakala 2 avtobusa. Prispeli smo na Kope. Več kot 100 kovčkov, parov pancarjev in smučk smo raztovorili in se odpravili na kosilo. Po kosilu smo odšli v naše sobe in se pripravili na prvo smuko. Snežilo je, pihal je veter in megla nam je ovirala pogled. Oblekli smo se čim bolj toplo in lička namazali s kremo. Obuli smo pancarje, kar ni bilo enostavno, vzeli smučke in se peš odpravili na smučišče. Do smučišča smo hodili 5 minut, kar pa se je v pancarjih zdela cela večnost. Tam so nas pričakali učitelji smučanja in zabava se je šele začela. Začetniki smo se mučili z zapenjanjem smuči, tisti najboljši pa smo se takoj pognali na sedežnico. Sneg je kar naprej padal in pihal je močan veter. Vseeno smo na smučišču vztrajali dve uri. V hotel smo se vrnili zasneženi in premraženi. In seveda lačni. V jedilnici so bili pladnji s torticami in sadjem. Dobili smo dovolj energije za nadaljevanje dneva. Igrali smo družabne igre, si ogledali film, se sankali in kepali, gradili igluje in  bunkerje, poslušali potopisno predavanje o Namibiji in šli celo na nočno smuko. Zadnji večer je bil najbolj vznemirljiv. Šli smo v disko. Plesali smo prav vsi, čeprav nam je bilo na začetku nerodno.

 Čas je hitro minil in že je bil tu petek. Še zadnji smučarski zavoji, kosilo in hop na avtobus. Z novimi znanji in lepimi spomini smo se lahko pohvalili staršem, ki so nas nestrpno čakali.

 5. c-razred