30. 9. 2022 sva se z učiteljico Marjano Borovnico udeležili srečanja Unescovih šol Slovenije v Semiču. Poleg nas se ga je udeležilo še 336 učencev, dijakov in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Tja smo, skupaj z ostalimi, prispele okoli 9. ure, se sprehodile po mestu, malo pojedle, nato pa se odpravile v Kulturni center Semič. Posedle smo se v dvorani in si ogledale
kulturno prireditev. Predstavili so nam belokranjsko kulturno dediščino. Najprej je imela govor županja občine Semič, nato ravnateljica Osnovne šole Semič, na koncu pa še predstavnik Unesco šol Slovenije. Sledil je pevski zbor, trzalice, belokranjska folklora … Prireditev se je zaključila okoli 11.15 in imele smo eno uro za malico. Po malici so bile na vrsti delavnice, na katerih so se izdelovale pisanice in zapestnice prijateljstva, lahko si se preizkusil pri folklorni delavnici ali v delavnici, na kateri se je pekla pogača … Midve sva se udeležili delavnice izdelovanja belokranjskih pisanic. Pisanice so črno pobarvani pirhi z belimi in rdečimi vzorci. Včasih so jih izdelovali s polnimi jajci. Ko so postale spominek za turiste, so jih zaradi praktičnih razlogov raje izdelovali s spihanimi jajci. Prav take sva izdelovali tudi midve. Za izdelavo pisanice potrebujemo pisač (pripomoček, s katerim pišeš po pisanici), svečko, čebelji vosek, rdečo ter črno barvo in spihano jajce. Najprej sva s stopljenim voskom na jajce napisali ali narisali, kar sva želeli, da je belo. Nato sva ga pustili v rdeči barvi, ga čez nekaj časa vzeli ven in imeli sva rdeče jajce. Nato sva spet z voskom risali/pisali, kar sva želeli, da je rdeče. Delavnice so prehitro minile. Če bi želeli jajce dokončati, bi ga morali skuhati v vreli, črno obarvani vodi. Ko bi voda zavrela, bi vosek odstopil in ostala bi nam prava belokranjska pisanica. Po končani delavnici sva se skupaj z učiteljico napotile na sladoled, ki ga je priporočala županja, in se nato odpravile nazaj do kulturnega centra, kjer smo poslušale pevski zbor in si ogledale belokranjske plese. To je bil konec najinega obiska v Semiču. Imeli sva se lepo in se naučili sva se veliko novega o belokranjski kulturni dediščini.
Lana Rajkovič in Ajda Avsec