V petek, 27. 10 2017, smo imeli proslavo ob dnevu reformacije, kjer so nam učenci osmih razredov zaigrali predstavo, ki so jo v novi podobi pripravljali od septembra. Predstava je govorila o učencih, ki so se odpravili na zaključni izlet v Piran ravno v času slovenske osamosvojitvene vojne.

Proslava se je začela kot vsaka druga. Najprej nas je nagovoril učitelj Boštjan Domjanić , sledil je pogovor dveh sošolk o reformaciji (kar je bil del predstave). Potem pa se je telovadnica spremenila v Piran in videli smo veliko učencev, ki so zgroženo ugotovili, da je bil hotel Piran, v katerem naj bi bili nastanjeni, porušen. Bili so razočarani, a so se  vseeno odločili da ostanejo v Piranu in prespijo kar v parku. Ko je napočil večer, so se odločili, da grejo v disko. Vmes so imeli posamezni »pari« pogovore na samem. A ko ni bilo nikogar v parku, kjer so pustili svoje stvar,i je prišel tat in jim ukradel: telefon, čevlje, šal in ogrlico. Po »napornem« večeru so se vrnili in ugotovili, da jim manjkajo določene stvari. Odločili so se, da bodo to prijavili policiji. Učiteljica in še dva učenca se odpravijo na policijsko postajo in poskušajo prijaviti ukradene stvari, a jim to ne uspe dobro, saj jih policaj ne razume. Razočarani se vrnejo v park in povejo žalostno novico. Odpravijo se spat, ampak ne za dolgo, saj jih nekaj ur kasneje zbudi paničen policaj. Oni mislijo, da je našel tatu, a se motijo. Zbudil jih je zgolj zato, da jim sporoči novico, da je Slovenija v vojni. Skupaj pobegnejo iz parka na varno.

Predstava je bila dobra in je bila lep uvod v začetek počitnic. Bila je zabavna in zanimiva. Čeprav je imela nekaj sicer nepomembnih nepravilnosti, podjetje Apple (iphone) takrat sploh še ni obstajalo, to ni motilo nikogar. Bila mi (nam) je všeč in v njej sem (smo) uživala(i).

Nika Iskra