Vsako leto športni pedagogi za učence od sedmega do osmega razreda organizirajo gorniški športni dan.

Tako smo v torek, 3. 10. 2017, osmo- in devetošolci vzeli pot pod noge. Izbirali smo lahko med dvema možnostma: Veliko planino (krajša pot) ali Kokrškim sedlom (daljša pot). Sama sem se raje odločila za Veliko planino.

Ob 7.45 smo se zbrali pred šolo, nato pa smo se ob 8.00 odpeljali izpred šole. Ko smo prispeli na cilj, nam vreme ni bilo prav nič všeč, saj je močno pihalo. Osmošolci so se odpravili po eni poti, devetošolci po drugi. Ker se je čez nekaj časa pojavila zelo gosta megla, so se devetošolci, ki niso imeli vodiča, odpravili nazaj, posledično pa smo imeli tudi mi, osmošolci, skrajšano pot. Prišli smo do Domžalskega doma, tam ostali približno pol ure in se nato počasi vrnili nazaj proti avtobusom. Tako smo prišli pred šolo že ob enih namesto ob treh.

Glede na to, da mi pohodi niso ravno pri srcu, se mi je ta zdel še kar v redu, še bolje pa bi bilo, če bi imeli lepo vreme.

Na Zasavsko sveto goro pa smo se odpravili učenci sedmih razredov. Nadmorska višina našega cilja je 852 m. Na gori je tudi cerkev, v kateri imajo maše med prazniki.

Pot smo začeli pred šolo. Tam nas je pobral avtobus, ki je odpeljal do cerkve v Vačah. Vsi zbrani smo pojedli malico, se prešteli in nato odšli na pot, ki je bila zelo strma, na nekaterih predelih tudi ozka in nevarna. Nekateri učenci niso bili primerno obuti kljub številnim opozorilom športih pedagogov, zato jim je drselo, spet drugi so dobili veliko žuljev, saj niso navajeni tovrstnih pohodov, nekateri pa so si zvili celo gleženj in »prišepali« do cilja.

Ko smo prišli do vrha, nas je čakala koča, v kateri smo si lahko kupili čaj ali sok. Ker pa so bili učenci tudi  lačni, so si naročili ocvrt krompirček.

Športni dan mi je bil všeč, ker smo se s prijatelji zabavali na poti.

Mirjam Kostanjšek in Andrej Repanšek