Ste vedeli, da je Celje 3. največje mesto v Sloveniji? In da je Velenje tipično industrijsko mesto z veliko zelenimi površinami?
No, sedmošolci smo VSE to IN še več izvedeli 21. 3. 2017. Najprej smo z avtobusom več kot 1 uro potovali do premogovnika v Velenju. Ta ima že 140-letno zgodovino, o kateri smo izvedeli veliko. V njem še danes kopljejo lignit, ki pa ga v celoti porabi termoelektrarna Šoštanj. Na sredini rudarskega popotovanja smo iz (ogromnega) žepa potegnili malico. Sestavljali so jo klobasa (ali sir za vegetarijance), žemlja in sok. Izjemno so nas presenetili posebni efekti, ki so jih dogradili v turistični del rudnika, da so nam pokazali, kakšno je bilo tresenje tal ob eksploziji plina. Nekateri pa so postali malo klavstrofobični, saj nas je do sveta pod našimi nogami odpeljalo strašno utesnjeno dvigalo, in sicer 150 metrov pod zemljo. Na koncu rudarske preizkušnje smo si ogledali še muzej in se nato odpeljali do naslednje točke našega ’’potovanja’’- Celja.
Ime mesta Celja izhaja iz rimskih časov, ko se je mesto imenovalo Celeia. Po izumrtju Celjskih grofov so mesto prevzeli Habsburžani. V začetku 18. stoletja je bil v Celju velik požar; zgorelo je veliko hiš in poslopij.
Danes je v Celju veliko znamenitosti, prav tako imamo v našem grbu zvezdice, ki so tudi simbol Celja in Celjskih grofov. Za Celje pravimo, da je Knežje mesto.
Nismo spregledali niti kipa Alme Karlin, ki je bila slovenska popotnica, pisateljica, zbirateljica in celo poliglotka; znala je veliko jezikov: angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, ruščino in španščino.
Zanimivost, ki je nikakor ne gre spregledati, je celjski grad nad mestom. Seveda smo se povzpeli tudi na to zgodovinsko znamenitost.
Tam smo se porazdelili v 2 skupini. 1. skupino je najprej podučil učitelj zgodovine Igor Steiner o pomembnosti Celjskih grofov (jaz še vedno ne vem, kdo je čigav sorodnik in kdo je koga ubil, brez zamere, učitelj). Medtem je druga skupina sedela na robu gradu in risala obzorje in pogled z mogočnega stolpa na mesto pod njim. Nekaterim učencem je močan veter odpihnil delovni list, ki smo ga izpolnjevali skozi celotno ekskurzijo. Revčki … Po menjavi smo se vsi po polžje in napol zombijevsko odplazili do avtobusa. Pot je bila dolga, a zabavna.
Nam osebno je bila ekskurzija ekstremno zanimiva, še najbolj pa del, ko smo odkrivali sledi preteklosti v velenjskem rudniku.
Hana Pavšek, Tadeja Rems, Leon Obrulj