Zdaj, ko se že več kot mesec šolamo na daljavo, smo začeli pogrešati šolo. Najbolj  pogrešamo vse naše prijatelje. Začenjam ceniti pogovore s prijateljicami pred poukom, čeprav se je to  zdelo kot vsakdanja stvar – samoumevno. Učiteljem bi sporočila, da mi gre v redu. Želim jim zdravja. Želim si, da se kmalu vidimo.

Pri šolanju na daljavo,
ne gre le za zabavo.
Treba se je potruditi
in zvezke s šolsko snovjo napolniti,
da ko bomo nazaj v šolo pridrveli,
od preveč učenja ne bomo pregoreli,
ampak vse bomo znali,
                                                      ker se doma nismo le igrali.                                                                                                                             Rebeka

Pred nami je že 6.teden šolanja na domu. Nikoli si ne bi mislila, da se bodo šole zaprle in bo delo potekalo od doma. Zdaj, ko smo se na to že navadili, nam je lažje in  delo opravimo hitreje. Pogrešam prijatelje, skupno druženje in zabavo. Najbolj mi primanjkuje razlaga učiteljev, ki jo do zdaj učenci nismo tako cenili in smo jo obravnavali za samoumevno. Veseli smo lahko, da so nam učitelji vedno na voljo za razlago in pripravljeni odgovoriti na vsa naša pametna ali pa “neumna” vprašanja.

Korona, ti prava si nadloga,
v  življenje si se nam vrinila,
in nam vso svobodo stran porinila.

Doma samevamo,
se s kavčem sporazumevamo.
Ne smemo imeti stika z ljudmi,
da virus naprej ne hiti.

Pridno se učimo,
da razred naredimo.
Čakamo, da se vse konča,
do takrat pa, ljudje, ostanimo doma.  
                                                                              Zala

Šele sedaj sem začela ceniti take stvari, kot so svoboda gibanja, šola …   Preprosto se mi ni zdelo, da mi to lahko kdaj vzamejo. Sploh se pa mi ni niti sanjalo, da mi lahko preprečijo druženje, kar od vsega najbolj pogrešam. Upam, da se kmalu vrnemo v šole, saj mi manjkajo razlaga v živo, za kar se učitelji zelo trudijo in sem jim za to zelo hvaležna.  Že prej omenjena družba in pristen stik z ljudmi pa je nenadomestljiv. Želim si, da bi bili vsi zdravi.

   Kdo hotel v šolo bi hoditi,
z nesmisli se muditi,
ko pa zunaj sije sonce svetlo,
nam pa po glavi naj bi se od matematike pletlo.

Za nekatere dobra novica je,
da vrata so šole nam zaprle.
Le kaj za to zmešnjavo stoji?
Koronavirus se z nami mudi.

Zdaj vsi otroci javkamo,
saj nazaj v šolo hočemo,
od doma  se moramo učiti,
živo razlago zamuditi.
Živa

 Vse se je zelo hitro spremenilo. Seveda se mi učenci veselimo, da smo lahko doma in v svojem tempu vse počnemo, a ta virus ni dobra stvar.
Mene je bilo na začetku zelo strah, bala sem se za svojo družino. Ves čas sem gledala novice, spremljala število okuženih, celo mislila sem, da sem jaz zbolela. Bila sem nervozna. Danes ne grem nikamor, a novic ne spremljam več.
Težko mi je, ker ne morem več početi normalnih stvari. Moj oči ter njegova družina so na drugem koncu Slovenije in ne morem jih obiskati. To me žalosti.
Pogrešam, kako sem vsak dan prišla v šolo, še pred vsemi ostalimi, in čakala, da so prišle  sošolke. Pogrešam, ko smo se prepirale brez razloga. Pogrešam učitelje in njihove razlage. Učitelji, želim vam sporočiti, da tudi če ne zgleda tako, zelo cenimo vaše delo.

Čas nazaj so nam sporočili,
da šole,vrtce vse,
kar nujnega ni,
bodo zaklenili.

Situacija zelo resna je,
zato ne oporekam ji ne
in držim zase se.

Ostala sem doma,
šolo delam preko računalnika.
Čas,
ki ostane mi,
porabim za ples in druženje z vsemi člani domačimi.

Čeprav pogrešam prijatelje,
vseeno pazim,
da v stiku z njimi ne znajdem se.
Še malo bo treba potrpeti,
če bomo strpni in ubogljivi,
        bomo tudi mi kmalu iz izolacije izstopili. 
                                                                                                                             Nena   

Moram reči, da mi doma ni velikokrat dolgčas, saj se vedno najde nekaj, s čimer se lahko zamotim. Seveda pa se včasih tudi prikrade trenutek, ko ne vem, kaj početi. Kaj pa naj pričakujem po več kot enem mesecu karantene? Po drugi strani pa mi prija malo počitka in miru. Najbolj od vsega zagotovo pogrešam svoje prijatelje, s katerimi mi ni nikoli dolgčas in se z njimi nasmejim do solz. V bistvu ne vidim nobene stvari, ki je pred karanteno nisem cenila, edino, če se temu lahko tako reče, sedaj cenim, da smo se pred karanteno lahko »svobodno« sprehajali in se igrali, kar se mi je prej zdelo samoumevno.
Učiteljem bi se rada zahvalila za ves trud in čas, ki ga vlagate v učenje na daljavo, da se lahko še naprej učimo.

Decembra,
ko v naslanjačih smo sedeli
in božične pesmi peli,
na Kitajskem netopirji veselje ljudem so vzeli.

Ljudje prav ničesar nismo slutili,
veselo se okrog podili
z različnih potovanj se domov vrnili.

Kar naenkrat pa preplah se je zgodil,
saj koronavirus na tisoče ljudi na Kitajskem je pobil.
Začeli smo se nevarnosti zavedati,
a bali se resnico ljudem povedati.

 To nas mnogo je  stalo,
saj veliko ljudi je brez življenj ostalo.
Vroče solze so po licih nam spolzele,
ko nekatere so še zmeraj glave od letalskih klim bolele.

Pa svoje smo dobili
in doma ostali
ter z računalniki prijateljstva kovali.

Končno smo spoznali,
da koronavirusu smo s svojo neumnostjo
preveliko moč dali,
zato upam,
da bomo od sedaj naprej
bolj pametno ravnali.  
                                                                               Tija

 Po dobrem mesecu šolanja na daljavo pogrešam prijatelje, pogovor iz v oči in ne preko telefona, nakupovanje, srečanja s sorodniki. Počasi  postaja vse skupaj že dolgočasno. Zdaj sem začela ceniti, da je ta čas, ki ga preživljam s prijatelji, zares dragocen. Vam učiteljem pa bi sporočila, da opravljate dobro delo preko spletnih učilnic (dajete zmerno količino nalog, zanimivo …).

Življenje novo se začne,
saj karantena je.
Šolske klopi prazne so,
saj mi na daljavo delamo.

Da virus po nas ne bo prišel,
navodila upoštevajmo.
Da bo hitro odšel,
roke umivajmo.

Zato nič ne skrbite,
samo doma ostanite.
Brina

Šolanje na daljavo mi je kar všeč, saj se lahko sama odločim, kdaj se bom spravila delat za šolo. Ob tem se počutim zelo dobro. Seveda pogrešam svoje sošolce, prijatelje in lepe trenutke v šoli. Ko smo se lahko objemali in bili zraven drug drugega, je bilo lepo. Priznam lahko, da mi je počasi dosti karantene.

V tem času sem začela razmišljati, kako lepo je bilo v šoli, ko smo bili skupaj in se družili brez kakršnega koli strahu, da bi zaradi tega lahko kdo izgubil življenje ali hudo zbolel.
Učiteljem bi rada sporočila, da naj se držijo doma in seveda ostanejo zdravi.
                                                                                                                                           Lara

V tem času, ko so šolska vrata zaprta za vse učence po Sloveniji, se veliko igram z psičkom, hodim na sprehode, poslušam glasbo, kuham, telovadim …
Zdi se mi, da bi lahko šla kar nazaj v šolo. Šolanje na daljavo je v redu, z navodili učiteljev sem zadovoljna, le učenje mi je težje. Bolj bi mi bilo všeč, da se vrnemo v šolo, saj pogrešam dodatno razlago in učitelje. Dobra stran tega, da smo doma, je, da lahko vstanem kadar koli. Kljub temu komaj čakam, da se bo vse postavilo na stare tirnice.    
                                                                                                                                           Neža