V ponedeljek zgodaj zjutraj sem se s Klasom in očijem odpravil v Mojstrano na Unescov tabor. Ko smo prišli v Mojstrano in našli OŠ 16. decembra, sva s Klasom zložila stvari v omaro, se preobula v pohodne čevlje, napolnila termovke z vodo ter se z osmo- in devetošolci ter učitelji OŠ 16. decembra odpravili na pohod – na Borovlje.

Po vrnitvi v šolo smo se preizkusili v plezanju in nato še v oživljanju. Vse smo praktično izkusili na lutki, kar je bilo zanimivo in poučno. Ob koncu je pome prišel učenec Anže, pri katerem sem prenočeval. Z njegovo družino smo si šli ogledat Planico. Potem smo šli na pico. Nato smo odšli k njim domov, kjer prespal. Bili so zelo prijazni.

Drugi dan sem se vrnil v šolo. Obiskali smo planinski muzej, kjer smo si ogledali film o gorah. Najbolj zanimive stvari v muzeju so bile simulacija bivaka v neurju, helikopter in živali. Po končanem ogledu smo šli do doline Vrat. Tam smo se nastanili v hotelu pri Aljaževem domu. Popoldan so prišli reševalci in nam predstavili potek reševanja v gorah. Sledil je spoznavni večer.

Tretji dan smo odšli do Luknje s čudovitim razgledom na dolino. Popoldan smo izdelali raketo iz plastike, ki je letela s pomočjo pritiska. Po končanem izstreljevanju smo imeli predstavitev o planetih.

Četrti dan smo odšli na zadnji pohod – do Bivaka. Po vrnitvi smo na papir narisali sliko trenutka, ki se nam je najbolj vtisnil v spomin, in ga izstrigli v obliki roke. Vse roke smo razporedili, jih zlepili skupaj na rumen okrogel papir, da je izgledalo kot sonce. Po tem je sledil glasbeni kviz.

Zadnji dan smo se odpravili nazaj proti šoli v Mojstrani, kjer so naju s Klasom prišli iskat njegovi starši.

Tabor je bil izvrsten. Zelo sem bil navdušen. Bilo je nad pričakovanji. Če bi se ponudila možnost, bi šel spet kljub utrujenosti in hoji.

Domen Pevc