Uvodnik

Korona virus | Dijaški dom Lizike Jančar MariborSpet ta korona … S ponedeljkom, 19. 10. 2020, učenci od šestega razreda dalje ostajamo doma. Nekaterim se to zdi noro dobro, spet drugi pa bi raje,kot na domačem kavču sedeli v šolskih klopeh.

Še dobro, daje za začetek načrtovano učenje na daljavo le za en teden, saj potem sledijo jesenske počitnice! Vsi srčno upamo, da se bo stanje v državi umirilo in se bomo po počitnicah lahko vrnili nazaj v šole, sicer pa smo učenja na daljavo tako ali tako že navajeni od spomladi.

Velike in male spremembe so del življenja … V letu 2020 je bila tale naša »koronca« zelo burna, kljub temu pa smo, kar se da dobro, upoštevali pravila NIJZ in se trudili ostati zdravi.

Meni osebno je delo od doma lažje; lahko spim malo dlje in sem lahko cel dan v pižami, kljub temu pa mi je spomladanska izkušnja dala vedeti, da je dobra razlaga ključen pomen do znanja in vprašanja človeku  ne dajejo samo odgovora, ampak včasih tudi pomembne informacije, ki niso le pojem.

Umivajte roke, razkužujte se in ostanite zdravi!
Ajda

Počitnic je konec … Vrnili smo se v stare šolske klopi … Vsako leto septembra ista zgodba, toda letos vseeno drugačna.

Učenci smo se soočili s številnimi spremembami zaradi zdaj že poznanega virusa covid-19. Pouk  za nas, učence, poteka v matičnih učilnicah, kar pomeni, da se v odmorih  ne selimo, temveč učitelji prihajajo k nam. Ujetost v vedno iste štiri stene v nas budi klavstrofobijo in dolgčas. Še včeraj smo se pritoževali, ker smo s težkimi torbami iskali pravo učilnico, a danes je zgodba ravno obratna. Želimo si, da bi pouk predmetov potekal v za to namenjenih učilnicah, ne pa da imamo matematiko v učilnici, kjer so stene polepljene s plakati znanih besednih umetnikov in številnih pomembnih in znanih pesmi.

Šolski hodniki so postali tihi … prazni … brez življenja. Le kam se je izgubil šolski utrip, trušč in glasen smeh učencev?

V jedilnici ne smemo prijatelji  sedeti skupaj, temveč se lahko družimo le s sošolci. Na vsakem koraku vidimo obraze, prekrite z zaščitnimi maskami. Občutek imamo, da se nahajamo v znanstveno-fantastičnem filmu. Le kdaj se bo to končalo?

Kljub vsemu pa smo učenci veseli, da smo ponovno v šoli,  da srečujemo znane obraze, prijatelje, učitelje in si kljub ukrepom ukrademo kakšno minuto za skupno druženje in zabavo. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi premagali ta zloglasen virus, in da bo življenje prav zaradi te izkušnje v prihodnosti lepše in kakovostnejše.

Ajda  in Žana 

Lahko rečemo, da so nastopili taki čudni časi. Živimo v strahu, da se ne okužimo s korona virusom in mislim, da smo se šele zdaj začeli zavedati, kaj se po svetu dogaja in kako se lahko v enem samem hipu ves svet »prevrne« na glavo. V veliko državah se je življenje praktično ustavilo; ustavil se je javni promet, zamrlo je javno življenje, ulice in parki v mestih samevajo … Število smrtnih žrtev se iz dneva v dan veča in številke so skoraj neresnične ter zaskrbljujoče.

Vse skupaj se je malo pred božičnimi prazniki začelo na Kitajskem, v milijonskem mestu Wuhan. Razsežnosti epidemije so neskončne. Kitajska je krizo koranavirusa premagala, trenutno se pa z njo spopadamo Evropejci. V Italiji in Španiji je stanje grozljivo. Tudi v Sloveniji nas je strah … število smrtnih žrtev je iz dneva v dan višje, najbolj pa so ogroženi starejši ljudje in tisti s kroničnimi boleznimi, vendar to ne pomeni, da mlajši nismo na udaru. V Franciji je za posledicami virusa umrla 16-letnica.

Sprašujemo se … kaj, zakaj, kako … Morda je odgovor v tem, da se ljudje premelokrat ustavimo, si vzamemo čas za svoje družine. Res je, da še kar nekaj dni ne bomo videli prijateljev, babic, dedkov, sorodnikov … A če je to potrebno, da prisluhnemo naravi, da ustavimo onesnaževanje, uničevanje, da spoznamo, kako pomembna vrednota je zdravje, kako redna osebna higiena lahko prepreči najhujše …, potem je vredno.

Mislimo, da nam Zemlja želi povedati, da tako ne gre več naprej in da se moramo nujno ustaviti ter premisliti, preden storimo kaj, česar ne bo moč popraviti. Na različnih prikazih je možno razbrati, da je onesnaženost zraka v času karantene zelo padla oz. je postala takšna, kot bi morala biti že dlje časa. V času karantene je Zagreb stresel potres, ki se je čutil tudi v nekaterih delih Slovenije. Verjamemo, da smo se takrat vsi vprašali in pomislili, kaj se dogaja z našo Zemljo. Njo smo začeli šele zdaj resno ceniti, saj do takega stanja ni prišlo že več desetletij. In če že v tej zmešnjavi iščemo nekaj dobrega, smo lahko hvaležni le za čistejši zrak. Upajmo, da za daljše časovno obdobje in da se ne bo povrnil v prvotno stanje, torej v stanje pred karanteno.

Žal človek spozna, kaj je imel, šele ko izgubi in očitno se je morala zgoditi takšna

katastrofa, da smo se zavedali, kaj resnično šteje in kaj je pomembno. Zato: ustavimo se, zadihajmo, pojdimo umirjeno, brez naglice, naprej, prosim, vzemimo si čas za družino, prijatelji pridejo in gredo, družina pa ostane za vedno, posvetimo se svojemu zdravju, hišnim ljubljenčkom in hobijem, za katere nismo imeli časa zaradi preobremenjenosti … OSTANIMO DOMA IN SI UMIVAJMO SI ROKE.

S slikami naših ljubljenčkov in narave vam želimo povedati, kako dragoceno je življenje – ENO IMAMO – PAZIMO GA!

Živa, Neža, Brina, Rebeka

Konec je poležavanja v posteljah, ki smo ga bili deležni med počitnicami, prišlo je leto 2020. Čas je za nove začetke, želje, zaobljube … Po navadi je januar čas snega, katerega letos, se bojiva, ne bomo dočakali., zato pa je začetek novega leta nabit z ustnim in pisnim ocenjevanjem znanja, saj je pred vrati ocenjevalna konferenca, ki bo na naši šoli 30. januarja.

Konca prve polovice šolskega leta se veselijo le tisti, ki so v letu 2019 opravili vse obveznosti. Težje pa je učencem, ki so raje spali pri pouku namesto, da bi delali.  A imava tudi za njih eno dobro novico –  počitnice začnejo že čez 6 tednov. HURAAAA! Imava idejo za vse zaspančke, naj se raje naspijo doma in pri urah poslušajo, saj jim bo veliko bolje šlo.

                                                              Vaši nadobudni novinarki Živa in Lara

Samo še malo … čisto malo … pa bodo počitnice. Še tri ponedeljke zgodnjega vstajanja in že bo tu najlepši čas v letu.

Prvega šolskega dne se spomnimo, kot bi bil včeraj, in zdaj nestrpno čakamo decembrske praznike. Zato dragi učenci, bodite pridni, saj vas Božičkovi palčki opazujejo. In tu so še naši mučitelji (oprostite, učitelji, saj veste, da je smeh pol zdravja), ki od nas zahtevajo veliko znanja, skratka nori, zabavni in naporni december …

Nekateri razredi bodo zadnji dan prespali v šoli in se obdarovali, spet drugi bomo kot blisk zbežali iz našega hrama učenosti. Uvod v nepozabne praznične dni bo zagotovo prireditev dan jezikov, ki bo letos božično obarvana – zato si je ne drznite zamuditi.

                                                                                          Vaši božični palčki

                                                                       Opazujemo vas, bodite pridni 🙂

Nekako smo vsi učenci preživeli prve 3 mesece šole. Po novembrskih počitnicah smo se vrnili v šolo, kjer nabiramo nov val ocen, saj med učitelji prevladuje vsesplošno mnenje, da je njihov predmet edini. To se je začelo videti na prestrašenih, zgroženih obrazih učencev. Medtem pa smo novinarji pošteno zavihnili rokave, saj po računalniški tipkovnici tipkamo, da se kar kadi. Toliko dogodkov, ki jih je bilo potrebno prestaviti, toliko zanimivosti, ki jih ne smete prezreti …

Veliko učencev odšteva dneve do naslednjih počitnic, ki pa se zdijo tako oddaljene, da se včasih vprašaš, če boš sploh preživel do naslednjih počitnic. Zase vem, da bom preživel škripanje vrat matematične učilnice, pri tem pa kot novinar še naprej beležil novičke, da slučajno ne ostane kaj prezrto – zatorej prijetno branje vam želim.

Maks

Spet se je začelo vsakodnevno zvonjenje budilk in zgodnje vstajanje, ki bi ga vsi radi preskočili. Nismo še vsi pripravljeni na vsa ocenjevanja, ki bodo sledila v prihodnjih mesecih, na vse domače naloge in učenje, ampak se počasi privajamo, ker smo trmasti, se ne damo in želimo biti uspešni.

30 dni je minilo, kot bi mignil. Ko se ozremo v september, je bil ta mesec poln dogodkov in aktivnosti, ki so popestrile naš šolski vsakdan. Deset novih mesecev učenja in garanja se je začelo 2. 9. Za prvošolce je bil ta dan še posebej pomemben.

Športni duh smo krepili z različnimi pohodi, plavanjem in planinarjenjem. Sedmošolci so v Bistri spoznali neverjetne dosežke Nikole Tesle in si ogledali razstavo starodobnikov. Obkljukali smo tudi že prvo šolo v naravi, in sicer so šestošolci tri dni preživeli v šoli z učitelji, ki so prišli naravnost iz Anglije v ta namen ter se spoznavali z naravoslovnimi vsebinami. Petošolci niso počivali, saj so pridno vadili za kolesarski izpit.

Vse našteto je priča temu, da je bil september res pester; pred nami pa je še devet razburljivih in aktivnih mesecev, zato zavihajmo rokave in veselo na delo.

Nena, Rebeka, Eva, Zala, Brina, Tija, Neža, Maks, Živa in Lara

Še malo pa bo tu mesec junij. Vsi se že veselimo zasluženih poletnih počitnic. Mi novinarji vam pišemo še zadnje novičke. Do konca so le še trije tedni, če odštejemo vse vikende. Še nekaj testov in spraševanj nas  čaka. Potem pa … kot  bi mignil, bo konec pouka.

Naslednje leto se zopet vidimo z novimi novičkami e- šolskega glasila.    

Lucija Krivec

Prišla je pomlad in z njo tudi veliko testov, spraševanj in raznih predstavitev. A nič zato, saj bodo kmalu prišle dolge, zaslužene poletne počitnice. Za nas devetošolce se čas hitro izteka. Po prvem maju sledijo le še NPZ-ji, zadnja spraševanja in testi. Najbolj pa se veselimo zaključnega izleta v Bosno, valete in predčasnega konca šole. Čeprav bi vsi radi uživali, imajo nekateri polne roke s prenašanjem prijav za srednjo šolo in popravljanjem ocen.

Junij bo hitro tu, a do takrat moramo stisniti zobe in se čim bolj izkazati.

Vsem želiva lepe prvomajske počitnice in lep zaključek šole.

Erin Gabrijel in Tjaša Grašič

Nastopil je zadnji teden pred zimskimi počitnicami. Vsi učenci jih že nestrpno pričakujemo. Nekateri ste se na počitnice odpravili že en teden prej, saj sta bila meseca januar in februar zelo naporna, zato so počitnice res zaslužene.

V mesecu februarju smo praznovali tudi dva pomembna praznika,  to sta valentinovo in Prešernov dan, ki je bil na srečo med tednom, zato smo se razveselili podaljšanega vikenda. 

No, vrnimo se k počitnicam in prihajajoči pomladi … Verjamem, da bomo vsi uživali in si dodobra odpočili, saj po počitniških prostih dneh  sledita zelo naporna meseca: pomladna marec in april in takrat se bomo res zakopali v učbenike in zvezke. Učenci ju ne maramo kaj preveč predvsem zaradi veliko testov in spraševanj, zunaj pa se bo narava prebudila in nas vabila stran od knjig. Nekateri pa ju komaj čakamo, da obogatimo in nadgradimo tisto, kar že vemo oz. bomo še zvedeli in se naučili. Svet je poln različnih ljudi in prav je tako.

Marjetka Rakar

Začelo se je novo koledarsko leto, leto 2019. Praznikov je konec in že smo nazaj v šoli. Pridno se učimo, saj se bliža konec prvega ocenjevalnega obdobja. Učenci ocene pridobivamo, jih popravljamo in nadgrajujemo. Učenje je naporno, a to ni vse, kar počnemo.

Bliža se državni kulturni praznik. Pri urah slovenščine se bodo začele priprave za nastope, ki jih bomo predstavili v razredih. Skupno bomo imeli kar 31 posameznih predstav. Tako se bomo na zabaven način naučili kaj novega.

Čeprav so se prazniki dobro končali, komaj čakamo naslednje počitnice, zatorej le pridno na delo, da si jih bomo zaslužili.

Erin Gabriel, Tjaša Grašič

Učenci naše šole smo preživeli že 3 polne meseca pouka. Počasi smo se že navadili na šolsko rutino. Z novim šolskim letom, žal tudi decembrom, pa je pred nami  veliko ocen in številne domače naloge. In potem še vsa skrb. »Kakšno oceno bom dobil?« in »Bosta mami in oči zadovoljna?« se verjetno sprašuješ pred testom. Ampak ne skrbi, zaupaj si pa še praznične počitnice se nam bližajo. Nekateri bomo odšli na morje, drugi smučat, nekateri bodo ostali doma in spet drugi jedli slastne piškote svoje babice…

Medve bova uživale v čarobnem decembru, pa vi?

Klara Hauptman in Kaja Mencin

Počitnic je konec in vsi smo že nestrpno pričakovali šolo. Seveda tudi letos novinarji ne bomo počivali in novih člankov ne bo manjkalo. Za najnovejše novičke bodo zaslužni vsi športni, kulturni, naravoslovni, tehnični dnevi, ekskurzije, šole v naravi, tekmovanja in šolske prireditve, ki bodo zopet krasile naše šolsko glasilo. In za dodatek vam lahko še povem, da so novi prvošolčki, ki so se nam v šoli pridružili tudi to leto, povečali število učencev kar na 800 pridnih učenjakov. Več o pridnih prvošolčkih pa boste lahko kmalu izvedeli.

Za konec  gredo  zahvale še naši učiteljici, mag. Jasmini Pogačnik, ki nam pri novinarstvu pomaga.

Ostanite z nami!

                            Marjetka Rakar

Na vrsti je maj in za njim težko pričakovani junij. Učenci tečemo zadnji krog pouka. Kmalu ga bomo odtekli. Prvomajske počitnice so za nami. Pravzaprav en dan počitnic in nekaj prazničnih dni. Malo smo se odpočili, zdaj pa moramo spet na delo in zavihati rokave. Nujno potrebne vikende izkoristimo za odhode v naravo in za učenje pred zadnjimi testi. Datumi ocenjevanj in preverjanj kar padajo in mi učenci se kar naprej pritožujemo. Šestošolce in devetošolce vznemirjajo in so vznemirjali  NPZ- ji. 

V naših omaricah je vse manj oblačil in počivajo vse bolj lahkotni čevlji. Zaključek tega ocenjevalnega obdobja se vse bolj bliža. Devetošolci bojo nekoliko bolj zadihali 12. ostali pa 18. junija.

Sonce sije vse močneje. Drevesa so že skoraj odcvetela, na nekaterih pa opazimo že plodove. Diši po pomladi, ampak vreme je že poletno. Letošnje leto so pomladne temperature visoke in to nam prija.  Le kdo mara dež? Menim, da je večini sonce bolj po godu. Še dobro, da so še pred vročino v učilnice na južni strani šole namestili klime, da bomo učenci lažje prenašali vročino, ki je v preteklih letih pogosto motila zbranost učencev.  Vsi že komaj čakamo na dolge poletne počitnice, na brezskrbno plavanje po morju … Ne pozabite na o učenje. Štejte kepice sladoledov, koliko sončnih krem ste kupili, pišite dnevnik, berite knjigo na plaži, pojdite v tujino in se pogovarjajte s tujci …

Saj veste: »Ko končaš z učenjem, končaš življenjem. Življenje nikoli ne neha učiti.

                                                                                                     Neža Novak

Nastopil je mesec april in poslovili smo se od mrzlo-zasneženega marca. Kakor koli že … na vrsti je pomlad. Čas ptic, sonca in narave. Drevesa se prebujajo. Živali, ki so zimo prespale ali predremale, so odprle oči. Prebuja se življenje. Cvetovi dišečih cvetlic polnijo travnike in jih delajo pisane, zabavne. V vazah so se znašle narcise in tulipani, v rokah prelepih gospodičen pa vrtnice. Otroci hodimo po zvončke in pihamo na trobentice … Končno je dovolj hrane za vse. Kljub pogostejšemu deževju sonce prav rado posije in nas ogreje. Ni lepšega, ko na obali vzvalovi morje, turisti pa se pripravljajo, da povohajo morski zrak. Vedno manj bo mrzlo in končno bomo lopate za sneg zamenjali za tiste, s katerimi prekopavamo vrt. Paradižniki, peteršilj, jagode … Čas je za domače sadje in zelenjavo. Za dišečo svežino iz našega vrta.

Pojdite ven! Oglejte si življenje! Začutite ga! Zdaj deževni april pripravlja naravo za vroče poletje.

Neža Novak

Nastopil je mesec februar. Mesec ljubezni, kulture, mraza … V tam mesecu zima pokaže ostre zobe. Končno je nastopil sneg, pred vrati pa so tudi zimske počitnice …

14. februarja praznujemo valentinovo. Ravno na ta dan lahko ostanemo doma, saj bodo učitelji stavkali. Kakšno veselje! Pa se nam ne bo treba ves dan pogovarjati o ljubezni. Še pred tem praznujemo slovenski kulturni praznik. Dan, ko je umrl naš največji pesnik dr. France Prešeren – 8. februar. Če dobro pogledamo na koledar, ugotovimo, da noben praznik ni med vikendom ali počitnicami (razen božič, novo leto), to pomeni, da bomo 8. februar praznovali tudi, ker ne gremo v šolo. Če bi bil med vikendom, bi bil problem večji … Tako pa se lahko kulturi popolnoma posvetimo, gremo gledat prireditve, obiščemo različne kulturne ustanove … Morda bi si kdo celo zadal, da bo v tem tednu prebral veliko število knjig. Odvisno, kako ga praznujemo. Še vedno pa je to nekaterim samoumevno. Jaz pa predlagam: »Vzemimo si čas za kulturo.« Morda se bo kdo spomnil tudi na nas, novinarje, in prebral kakšen članek, ki ga bomo napisali v tem mesecu. Če bo, bomo seveda zelo veseli!

Želimo vam čudovit, poln pričakovanj in čaroben februar!

Neža Novak

Ponovno smo na koledarju obrnili nov list, leto 2018 … Le kaj nam prinaša???

V šoli smo zavihali rokave … sedaj pa “za res”. Konferenca je pred vrati. Počitnice so bile prekratke in zagotovo že kdo izmed vas odšteva dneve do naslednjih. Lahko vam malo namignem: v šolo moramo hoditi še 7 tednov, da bomo lahko spet počivali, se zabavali in “ne mislili” na šolo.

V  mesecu januarju nas čaka veliko stvari. Kulturni in športni dnevi, veliko testov in seveda priprave na proslavo, ki bo letos posebna, drugačna … Namesto skupne predstave v telovadnici bomo učenci  sam pripravili program in ga izvedli v naših učilnicah. To je  nov in zabaven pristop, ki nas vse vključuje, saj se verjetno veliko učencev ne bi nikoli izpostavilo pred »vso šolo« zaradi treme oz. prepričanja, da niso dovolj dobri. Pa temu zagotovo ni tako.

 Za konec naj samo še dodam: V novem letu vam novinarji želimo veliko sreče, ljubezni, uspehov in  veselja. Želimo si, da boste še naprej spremljali naše novičke, s katerimi vas bomo pridno razvajali.

Nika Iskra

Za december imamo vzdevek veseli december. V tem mesecu imamo številne praznike, obdarijo pa nas tudi trije dobri možje.

Prvi od njih je sv. Miklavž. Na predvečer godu sv. Miklavža, 5. decembra, se, kot je v navadi, fantje preoblečejo v parklje in nato v spremstvu Miklavža rajajo po ulicah in hišah v vasi. Parklji so na pogled videti strašni, njihova naloga je, da prestrašijo poreden otroke in jih spodbudijo, da bi bili naslednje leto bolj pridni. Na sam god sv. Miklavža  jih dobri mož ponoči obdari in zjutraj otroke pričakajo darila.

Drugi dobri mož je Božiček. Ta dobri mož obdaruje otroke na noč pred božičem (s 24. na 25. decembra). Znano  je, da naj bi se Božiček vozil na saneh, ki jih vlečejo severni jeleni. Vsi pa zagotovo poznamo tudi njegovega glavnega jelenčka Rudolfa. Na večer pred božičem otroci po navadi na kamin obesijo nogavice, v katerih jih nato zjutraj čakajo darila.

Je pa tu še tretji dobri mož – Dedek mraz. Ta otroke obišče v tednu pred novim letom ali pa v noči z 31. decembra na 1.januar. V Sloveniji je najbolj znan v Ljubljani. Ker naj bi živel pod Triglavom, se na svoji poti ustavi na Ljubljanskem gradu, kjer nato otrokom deli bonbone.

Šolski zvonec je ponovno zazvonil in na smrti zdolgočaseni, a zelo spočiti učenci so se vrnili v svoje razrede.

Novo šolsko leto … novi učenci … novi dogodki in dogodivščine … 

Zgodili so se in se še bodo veliki dogodki. Že prvega septembra sta bodoče prvošolce in njihove starše prijazno sprejela gospa ravnateljica in župan občine Domžale, Toni Dragar, prvošolci pa so uživali v predstavi Vsak učenec je lahko uspešen. 

Zagotovo pa vsi komaj čakamo teden otroka, ki je letos od 2. do 8. oktobra. Takrat učenci nimamo domačih nalog, nismo ustno ocenjevani in ne pišemo testov. Komaj čakamo!

Potem pa bo čas odpadanja listov poskrbel za naše najmlajše in mi, stari mački, bomo prvošolce sprejeli v Šolsko skupnost. To bo zagotovo odmevno in prisrčno doživetje!

Kot bi mignil, bo pred vrati najlepši čas v letu – december, ampak to je že druga zgodba.

Matic, Grašič, Urban Homec Per, Luka Hribar, Andrej Repanšek

Naj vam povem šalo:

Tok, tok.

Kdo je?

Mesec maj.

Mesec maj, kdo?

Mesec maj, poln učenja, počitnikarjenja in svežih novic! Prvomajski prazniki so za nami z vsem smehom, šumenjem valov in novimi spomini. Ste uživali? Jaz sem.

Za vogalom nas z mesecem majem pričakuje en kup testov, dela, a brez skrbi: na našem uredništvu se bomo še posebno potrudili, da vam razvedrimo prosti čas!

Brali boste lahko o rimskih dogodivščinah osmošolcev in pohodih sedmošolcev s šole v naravi; za športne navdušence vam serviramo najnovejše športne uspehe; ne izpustite tudi vseh prireditev ter kulturnih, športnih, tehničnih in naravoslovnih dni, ki so komaj čakali, da nas prikrajšajo za en dolgočasen dan sedenja v učilnicah. Ne pozabimo tudi na dan upora proti okupatorju 27. 4., ki smo ga na šoli počastili s predstavo Kok ti zdej men dol visiš (za umret. Škoda, da si jo zamudil).

Naj vam Atena, boginja modrosti, prinese veliko uspehov!

 

Sedela sem na okenski polici z ingverjevim čajem v desnici. Zaspano sem pogledovala v ledeno jutro in njegove meglene oblake. Tesneje sem ovila jopo okoli prsnega koša.

Čez nekaj minut me je začelo tako močno zebsti, da sem hitro skočila na topel linolej in se šla preobleč za sredino šolsko seanso.

Ko sem se po polurnem izbiranju sive ali vijolične tunike vrnila v dnevni prostor, se mi je skoraj zaletelo. Skozi dvignjene žaluzije in dvojno zarošeno steklo so se v tankih presledkih šopirili sončni žarki, tako svetli, da skoraj neznatni, a vendar so bili tam.

V naslednjih petnajstih minutah sem kot kenguru vesela skakala po dnevni, si na glas privila  osladno pesem in celo večnost sedela na tleh z obrazom, nastavljenim prvim sončnim žarkom te zime. Hitro sem starega obešalnika rešila pomladnega plašča in se z odvezanimi vezalkami pognala po stopnicah navzdol, da bi skoraj padla – seveda se po minuti realizacije vrnila in oblekla zimski plašč, ker je bilo kljub soncu zunaj še vedno polarno hladno. Potem sem z belimi slušalkami dobre volje napredovala do šole, na vogalu ugotovila, da zamujam in šprintala do računalnice.

Da, ‘ta hude’ zime je konec in vsi se blaženi vračamo s počitnic; nekateri slalomirajo z gorá, nekateri se mudijo v kakšni tuji državi, če pa ste kot jaz, pa se ravno prebujate iz hibernacije. Toliko večje veselje je bilo ob oddihu ob zaključku prve ocenjevalne konference konec januarja, ko so se učenci pripravili na nov val sedenja za zvezki.

Ne skrbite, tudi v uredništvu Generacije smo zadihali s polnimi pljuči, pripravljeni na nove dogodke, ki bi bili potrebni pisalniške obleke. Na obzorju je dvodnevni Dobrodelni koncert, zato vas že sedaj vabim k branju o dogodku!

Do takrat pa pojdite  na kolo ali pa na sprehod in se naužijte sonca!

Aja Vrenjak

Dobrodošli nazaj!snowflake

So bile počitnice prekratke? Tudi meni.

V novem letu vam na uredništvu Generacije želimo, da bi odštevali žalost, prištevali srečo, množili veselje in delili ljubezen! Naj bo neverjetno, srečno, pustolovsko, drugačno, ljubezni polno in (v najboljšem smislu) čudno!

Matematična, s šolo povezana šala – odkljukano.

Skočili smo v najbolj mrzel del novega leta, ko so se ptički poskrili in vsi obupano pričakujemo sneg. Že 20. januarja nas bo pričakal plesni venček devetih razredov, kjer se bo plesalo, kot bi jim goreli salonarji in kavalirske oprave. Medtem ko se drugi veselo pripravljamo na februarski kulturni praznik, se oni že od septembra živčno pripravljajo na to, da bi jedilnica, oprostite plesni podium, izgledal veličastno in da se ne bi spotaknili ob lastne gležnje med plesom. Poudarek je gotovo na kulturnem prazniku, ko kar vrši od umetnosti, literarne, likovne in oh in sploh! Prireditve, da jim ni para (na katere ste vljudno vabljeni), in možganske mrzlice ob domišljanju novih pesmi za na šolska vrata. Več o dogajanju lahko preberete pri nas po dogodku!

Zdaj pa mi oprostite, šolski zvonec me kliče na uro fizike.

Aja Vrenjak


720Cin cin cin, cin cin cin … Zmanjkal’ mi je rim?

Mojim poetičnim čarom navkljub vas moram razveseliti – tole ni bila šala.

Leto se preveša v zimo, prihaja čas Dedkov Mrazov, Božičkov in podobnih patronov, pa lučk, daril in čokolaaaaadniiih piškoootooov!

Ah, spomnim se svojih ranih dni, ko sva z bratom stegovala najine drobne ročice k nižjim vejam božičnega drevesa, polnega navešenih piškotov, čokoladic in seveda svetlečih okraskov, ki so kar kričali: »Razbij me, razbij me!« Moja babica je praznikom vedno dejala »božični masaker«, ker je na koncu vedno ona čistila čokoladne madeže in črepinje iz navadno nove preproge.

In silvestrovo! Čas, ko se z najbližjimi prijatelji skrivate v hiši pod pretvezo, da ste preveč »kul« za slavje (v resnici pa vas je na smrt strah ognjemeta). A šalo na stran. To je čas, ko po dolgem času srečamo svoje stare in mlade znance in z njimi polijemo brusnični sok na plesišču ob dolgih urah smeha.

Ampak … ali ni to čar božičnih praznikov? Zbliževati ljudi?

No, tudi na uredništvu Generacije vam želimo veliko daril in kakšen kilogram preveč od obilice babičinih medenjakov pa čudovito, pisano, prijetno, uspešno in pustolovsko novo leto 2017!

Naj vam časnikarski dobri mož prinese veliko novih sočnih člankov za ob lepo okrašen kamin!

Zdaj pa mi oprostite, spomniti se moram, kam sem založila stare lučke. Dekoracije čakajo!

Aja Vrenjak


Novo leto je okoli in vsi nestrpno pričakujemo začetek pisalniške sezone.

Seveda bodo tudi letos naši favoriti članki o najnovejših čenčah in šolskih prigodah iz prve roke; dolžni jim ne ostanejo niti vsi kulturni, športni, naravoslovni in tehnični dnevi, ki bodo krasili novo rubriko Izven šolskih klopi! Vici, šale, anekdote in raznorazne (m)učeniške vragolije se letos dvigujejo posebej visoko na stopničkah … In ob nazivu kulturne šole in novih prvošolčkih lahko pričakujete veliko svežih intervjujev v rubriki Iz prve roke. Da pa ne pozabim: naš časopis je letos zakorakal v svet, ki mu pravimo internet! Vaši najljubši šolski članki so zdaj vedno na dosegu roke!

Vse zahvale naši trenerki mag. Jasmini Pogačnik in vsem vrlim novinarjem, ki uspešno pobirajo novinarske kolajne!

Ostanite z name in uživajte v branju!

Aja Vrenjak