Arhivi Kategorije: Odmevno … nespregledano

Umetnica na daljavo 2

                Se spomnite vseh začaranih bermudskih trikotnikov, zapletenih situacij, ki sem jih omenila nekaj časa nazaj? Mislim, da moramo to nadaljevati. Kako je zdaj, ko smo prišli v šolo? Kaj pogrešam? Čemu naj se od novega smejimo in kaj naj vzamemo resno? Ali imamo še kaj hujšega od začaranih bermudskih trikotnikov? Izvedeli bomo to in več.
Spet smo v šoli! Spet so prvošolčki mislili, da so hodili skozi usta zverine, ko so prišli skozi vhodna vrata. Toda oni ne vedo, da jih je takrat v bistvu objelo koristno znanje, ko so naredili ta majhen korak za človeštvo in velikega zase osebno. Tako bo zanje le do šestega razreda, kajti v sedmem razredu vas pride objet muka v upanju, da bo imela kaj koristnega od vas. To je bil verjetno razlog, da je bilo učencem tretje triade všeč, da so bili doma, saj so pozabili na šolska vrata, usta prijaznega, grozno izgledajočega zmaja. Nazaj k bistvu. Zdaj je učenje lažje dostopno in bolj razumljivo. Toda vsi lumpi pogrešajo tisti moment, ko narediš neumnost, in lahko, ko se učitelj začne dreti, nastaviš napravo po tiho in si privoščiš pokovko ob prizoru jezne učiteljice, ki te nadira brez besed. Drugi pogrešajo igrice, ki so jih igrali med poukom. Ali tudi učitelji tudi pogrešajo učenje na daljavo? Jaz sem učenka, zato ne vem. Bi pa z veseljem vprašala njihove može ali žene, če so se njihovi srčki pa cukrčki kaj zabavali na daljavo.
Tokrat na šoli vsi in to brez najmanjše ne-kulinarične kot klop majhne izjemice nosimo nagobčnik za dušenje. Mene osebno maska ne moti, saj sem z njo zakrinkana kot superheroj. Druge, na primer mojega bratranca, pa to moti. Zelo si želi postati pravi, mišičasti moški. Zato sem mu narisala brke na masko in zdaj je noče dati dol. Glede cepiv pa … Ko te cepijo z astra zeneco, ti v kri stisnejo lavo iz sonca (astra = zvezda), kasneje pa te uspavajo in ti nekaj naredijo z zenico (zeneca). In ne hecam se. Cepljenje je res tvegano. Tista lava je res vroča, zato to še toliko bolj boli. Vemo, da je smeh pol zdravja, cepljenje pa zelo boli in ko te nekaj boli, nisi vesel in se ne smejiš. Že tako pa smeh prinaša zdravje, zato se pred korono lahko zaščitimo na manj boleč način – z veselico! Dvomim pa, da nam bodo voditelji in policisti to pustili, saj so zelo resne osebe in nam ne pustijo zabave. Mislim, da smo zašli v bermudski čarovniški trikotni krog.
Začarani bermudski trikotniki imajo več stopenj (od najmanjše do največje): začarani krog, bermudski trikotnik, začarani bermudski trikotnik, bermudski trikotni krog ter bermudski čarovniški trikotni krog. Največja enota, mnogo večja od prej naštetih, je „trikotno okrogla črna luknja, ki kroži“. Niso še našli situacije, s katero lahko primerjamo „trikotno okroglo črno luknjo, ki kroži“. Bolje, da se kaj takega ne zgodi, saj bodo tudi najmodrejši vesoljci bili nadvse zmedeni. Kaj pa govorim? Modri vesoljci so modri le zato, ker so se mrazili na Neptunu, modrem planetu. Mislim, da si jaz in Einstein edina predstavljava kaos, ki ga „trikotno okrogla črna luknja, ki kroži“, povzroči. Dovolj bo, da vas ne bom strašila.

              Verjetno ste opazili, da sem v naslovu z „umetnico“ mislila na umetnico pisane besede. Sem pa tudi likovna umetnica. O likovni umetnosti in podobnem pa bom morda tipkala in delila misli ter šale drugič. Čav čav!

                                                                                                  Brina/Juniper

Naravoslovni dan

V torek, 16. 3., so imeli devetošolci naravoslovni dan. Tema naravoslovnega dneva je bila priprava na test in ponovitev snovi iz biologije, kemije in fizike. Naravoslovni dan je potekal tako, da so učenci najprej imeli 2 uri fizike, nato 1 uro biologije in na koncu 2 uri kemije. Izvedeli sicer niso veliko novega, nekateri so celo pri pouku »spali«, saj so le ponavljali staro snov. Učenci so nam povedali, da so jim dnevi dejavnosti všeč saj, so po navadi dokaj sproščeni in zabavni. Zaupali pa so nam, da jim je bil dan poučen in koristen, saj so lahko ponovili snov, ki je bila vrednotena na testu.
Njihova želja je bila, da bi namesto dveh ur kemije imeli 2 uri biologije. Ampak to najbrž ne drži za vse, saj imajo učenci različne interese: nekateri imajo radi kemijo, drugi biologijo, spet tretji pa zgodovino. Vsi pa se strinjamo, da je odmor najbolj priljubljen.

Žana

Nacionalno preverjanje znanja

V torek, 4. 5., četrtek, 6. 5., in v ponedeljek, 10. 5., so učenci 6. in 9. razredov pisali NPZ (nacionalno preverjanje znanja). Pisali so slovenščino, matematiko ter angleščino. Kljub temu da so lanskoletne generacije omenjenih razredov preteklo šolsko leto izpustile NPZ, tega letos niso ponovili.
Za učence 7. in 8. ih razredov je med temi datumi potekal prilagojen pouk. V šolo smo prišli ob 9. 05. Na to uro bi se učenci zlahka navadili tudi za ostale dni.
Devetošolci in šestošolci so s pisanjem pričeli že s preduro in nato nadaljevali v 1. uro. Takrat so bili  100 % osredotočeni. Zaradi stiske s prostori, učilnic namreč primanjkuje, bi bil ob navzočnosti učencev 7. in 8.  razredov hrup, smo ostali s poukom pričeli z 2. šolsko uro.
Devetošolci so si sedaj zares oddahnili, saj se rezultati NPZ-jev ne bodo šteli pri vpisu v srednje šole ter gimnazije. Rezultati letošnjega šolskega leta so zgolj ogledalo kakovosti šole na daljavo med karanteno.

Ajda in Žana

Svetovni dan poezije

Leta 1999 je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije. Namen tega je promoviranje branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije.
Na prvi spomladanski  dan povsod odmevajo različne melodije in pesmi, da nas opomnijo na pesniško lepoto in svet človečnosti. Ljubezen, smrt in narava so od nekdaj najbrž najpogostejša tema v poeziji sploh v povezavi med čustvi in naravo.

Tudi učenci naše šole so letos praznovali svetovni dan poezije. Pesnili so učenci Bojane Lužar, ki so ustvarili veliko lepih, zanimivih ter kakovostnih pesmi.
Učenci Simone Mauko so prepesnili pesem Bora Pavlovčiča – Pomladi ne moreš uteči. Vsi prispevki so objavljeni v literarnem glasilu Pero navdiha. 


Žana

Kaj nam pomenijo prazniki in kulturna dediščina

Kaj vse je kulturna dediščina?

Kulturna dediščina so vse stare tradicije (npr. pust), identitete (npr. družinski priimek), vera (npr. krščanstvo), znanje (npr. matematika), različna prepričanja … Skratka vse, kar smo “podedovali” od prednikov. Deli se na spomenike (npr. arhitekturo, kiparska in slikarska dela …), karajino (npr. hribovja …) ter kulturno dobrino (npr. sodobna slikarska ali kiparska dela …).

Kakšen odnos imamo do nje?
Preko različnih zavodov (npr. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine) je vsa dediščina zavarovana, npr. v primeru, da nekje stoji hiša (npr. Prešernova rojstna hiša v Vrbi) in jo nekdo želi podreti je ne sme, saj je kulturna dediščina.
Navadno smo hvaležni, da lahko ohranjamo tradicijo kulturne dediščine, saj imamo to srečo.

Kako se ohranja?
Ohranjamo jo iz generacije v generacijo in iz roda v rod. Prav vsaka družina lahko začne svojo tradicijo že s tem, da npr. za božič jedo makarone. Lepo in spoštljivo je, da te tradicije ohranjamo, odločitev pa je posameznikova.

Kakšen ima pomen praznikov?
Prazniki nas zbližujejo z ožjo in širšo družino. Polepšajo nam vsakdanjik ob misli nanje in naredijo leto, obarvano s pirhi in smrečicami.

Kako obeležujemo veliko noč?
Velika noč je pomemben praznik za kristjane, drugi pa se takrat veselimo barvanja pirhov, potice, šunke ter hrena. Poimenovali so jo premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Vsako leto jo praznujemo nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Družina se na velikonočno nedeljo zbere in jutro preživi skupaj ter okuša različne kombinacije velike noči. Otroci s takrat veselijo čokoladnih zajčkov, ki jih naredijo kar 90 milijonov na leto. Nikomur pa ni znano, kaj ima zajec skupnega z vstajenjem Jezusa Kristusa.


Ajda