Arhivi Kategorije: Odmevno … nespregledano

Naravoslovni dan

V torek, 16. 3., so imeli devetošolci naravoslovni dan. Tema naravoslovnega dneva je bila priprava na test in ponovitev snovi iz biologije, kemije in fizike. Naravoslovni dan je potekal tako, da so učenci najprej imeli 2 uri fizike, nato 1 uro biologije in na koncu 2 uri kemije. Izvedeli sicer niso veliko novega, nekateri so celo pri pouku »spali«, saj so le ponavljali staro snov. Učenci so nam povedali, da so jim dnevi dejavnosti všeč saj, so po navadi dokaj sproščeni in zabavni. Zaupali pa so nam, da jim je bil dan poučen in koristen, saj so lahko ponovili snov, ki je bila vrednotena na testu.
Njihova želja je bila, da bi namesto dveh ur kemije imeli 2 uri biologije. Ampak to najbrž ne drži za vse, saj imajo učenci različne interese: nekateri imajo radi kemijo, drugi biologijo, spet tretji pa zgodovino. Vsi pa se strinjamo, da je odmor najbolj priljubljen.

Žana

Nacionalno preverjanje znanja

V torek, 4. 5., četrtek, 6. 5., in v ponedeljek, 10. 5., so učenci 6. in 9. razredov pisali NPZ (nacionalno preverjanje znanja). Pisali so slovenščino, matematiko ter angleščino. Kljub temu da so lanskoletne generacije omenjenih razredov preteklo šolsko leto izpustile NPZ, tega letos niso ponovili.
Za učence 7. in 8. ih razredov je med temi datumi potekal prilagojen pouk. V šolo smo prišli ob 9. 05. Na to uro bi se učenci zlahka navadili tudi za ostale dni.
Devetošolci in šestošolci so s pisanjem pričeli že s preduro in nato nadaljevali v 1. uro. Takrat so bili  100 % osredotočeni. Zaradi stiske s prostori, učilnic namreč primanjkuje, bi bil ob navzočnosti učencev 7. in 8.  razredov hrup, smo ostali s poukom pričeli z 2. šolsko uro.
Devetošolci so si sedaj zares oddahnili, saj se rezultati NPZ-jev ne bodo šteli pri vpisu v srednje šole ter gimnazije. Rezultati letošnjega šolskega leta so zgolj ogledalo kakovosti šole na daljavo med karanteno.

Ajda in Žana

Svetovni dan poezije

Leta 1999 je Unesco 21. marec razglasil za svetovni dan poezije. Namen tega je promoviranje branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije.
Na prvi spomladanski  dan povsod odmevajo različne melodije in pesmi, da nas opomnijo na pesniško lepoto in svet človečnosti. Ljubezen, smrt in narava so od nekdaj najbrž najpogostejša tema v poeziji sploh v povezavi med čustvi in naravo.

Tudi učenci naše šole so letos praznovali svetovni dan poezije. Pesnili so učenci Bojane Lužar, ki so ustvarili veliko lepih, zanimivih ter kakovostnih pesmi.
Učenci Simone Mauko so prepesnili pesem Bora Pavlovčiča – Pomladi ne moreš uteči. Vsi prispevki so objavljeni v literarnem glasilu Pero navdiha. 


Žana

Kaj nam pomenijo prazniki in kulturna dediščina

Kaj vse je kulturna dediščina?

Kulturna dediščina so vse stare tradicije (npr. pust), identitete (npr. družinski priimek), vera (npr. krščanstvo), znanje (npr. matematika), različna prepričanja … Skratka vse, kar smo “podedovali” od prednikov. Deli se na spomenike (npr. arhitekturo, kiparska in slikarska dela …), karajino (npr. hribovja …) ter kulturno dobrino (npr. sodobna slikarska ali kiparska dela …).

Kakšen odnos imamo do nje?
Preko različnih zavodov (npr. Unescova Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine) je vsa dediščina zavarovana, npr. v primeru, da nekje stoji hiša (npr. Prešernova rojstna hiša v Vrbi) in jo nekdo želi podreti je ne sme, saj je kulturna dediščina.
Navadno smo hvaležni, da lahko ohranjamo tradicijo kulturne dediščine, saj imamo to srečo.

Kako se ohranja?
Ohranjamo jo iz generacije v generacijo in iz roda v rod. Prav vsaka družina lahko začne svojo tradicijo že s tem, da npr. za božič jedo makarone. Lepo in spoštljivo je, da te tradicije ohranjamo, odločitev pa je posameznikova.

Kakšen ima pomen praznikov?
Prazniki nas zbližujejo z ožjo in širšo družino. Polepšajo nam vsakdanjik ob misli nanje in naredijo leto, obarvano s pirhi in smrečicami.

Kako obeležujemo veliko noč?
Velika noč je pomemben praznik za kristjane, drugi pa se takrat veselimo barvanja pirhov, potice, šunke ter hrena. Poimenovali so jo premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Vsako leto jo praznujemo nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Družina se na velikonočno nedeljo zbere in jutro preživi skupaj ter okuša različne kombinacije velike noči. Otroci s takrat veselijo čokoladnih zajčkov, ki jih naredijo kar 90 milijonov na leto. Nikomur pa ni znano, kaj ima zajec skupnega z vstajenjem Jezusa Kristusa.


Ajda

Naše učenke odnesle vse glavne nagrade

Narisala Maša Podbelšek

S strani 𝐂𝐞𝐧𝐭𝐫𝐚 𝐍𝐨𝐨𝐫𝐝𝐮𝐧𝐠 iz Vitanja smo prejeli vabilo za sodelovanje na literarnem natečaju o vesolju. (Natečaj je bil razpisan po nastopu 𝑛𝑎𝑗𝑚𝑙𝑎𝑗𝑠̌𝑒 𝑎𝑚𝑒𝑟𝑖𝑠̌𝑘𝑒 𝑝𝑒𝑠𝑛𝑖𝑐𝑒 𝑛𝑎 𝑎𝑚𝑒𝑟𝑖𝑠̌𝑘𝑖 𝑝𝑟𝑒𝑑𝑠𝑒𝑑𝑛𝑖𝑠̌𝑘𝑖 𝑖𝑛𝑎𝑣𝑔𝑢𝑟𝑎𝑐𝑖𝑗𝑖, 𝐴𝑚𝑎𝑛𝑑𝑒 𝐺𝑜𝑟𝑚𝑎𝑛, 𝑘𝑖 𝑗𝑒 𝑛𝑎𝑝𝑖𝑠𝑎𝑙𝑎 pesem  𝐸𝑎𝑟𝑡ℎ𝑟𝑖𝑠𝑒 𝑝𝑜 𝑛𝑎𝑣𝑑𝑖ℎ𝑢 𝑧𝑛𝑎𝑚𝑒𝑛𝑖𝑡𝑒 𝑖𝑠𝑡𝑜𝑖𝑚𝑒𝑛𝑠𝑘𝑒 𝑓𝑜𝑡𝑜𝑔𝑟𝑎𝑓𝑖𝑗𝑒, ki jo je p𝑜𝑠𝑛𝑒𝑙 𝑎𝑠𝑡𝑟𝑜𝑛𝑎𝑣𝑡 𝑊𝑖𝑙𝑙𝑖𝑎𝑚 𝐴𝑛𝑑𝑒𝑟𝑠 𝑚𝑒𝑑 𝑚𝑖𝑠𝑖𝑗𝑜 𝐴𝑝𝑜𝑙𝑙𝑜 8, 24. 𝑑𝑒𝑐𝑒𝑚𝑏𝑟𝑎 1968 𝑚𝑒𝑑 𝑝𝑜𝑙𝑒𝑡𝑜𝑚 𝑣 𝐿𝑢𝑛𝑖𝑛𝑖 𝑜𝑟𝑏𝑖𝑡𝑖.)
Na natečaju o vesolju, v organizaciji Centra Noordung, so naše učenke pobrale prva tri mesta ter posebno nagrado.

  1. Zoja Potočnik  – Zatlačim si željo v žep (1x družinska vstopnica za voden ogled, 1x simulator letenja, 1x VR Noordung)
  2. Brina Lužar – Vesolje (1x voden ogled, 1x simulator letenja)
  3. Maša Kopitar – Vesolje (1x voden ogled, 1x VR Noordung)

Posebna nagrada: Maša Podbelšek, ker je poleg pesmi ustvarila še odlično sliko planetov.

Čestitke nagrajenkam in mentorici Tanji Kastelic!