Arhivi Kategorije: Izven šolskih klopi

Obiskali smo RTV Slovenije

Torek, 24. 1. 2017, je bil za učence izbirnih predmetov šolsko novinarstvo, radia in televizije poseben dan. Obiskali smo namreč največjo medijsko hišo v Sloveniji – RTV Slovenije. Mentorja Andrej Golob in Jasmina Pogačnik sta želela, da učenci spoznamo, se podučimo in razumemo, kako deluje naša nacionalka.

IMG_6502

Vsi navdušeni smo ob 8.15 krenili v prestolnico, kjer se nahajata stavbi radia in televizije. Zanimivo je bilo, da smo vstopili v stavbo radia, izstopili pa iz stavbe televizije; obe hiši sta namreč povezani pod zemljo. Že pred samim vhodom nas je pozdravil deček s piščalko, delo znamenitega kiparja Zdenka Kalina.

Učenci smo si najprej ogledali radijsko postajo Val 202, kjer je Miha Šalehar natančno odgovarjal na naša resna in manj resna vprašanja. Naš »vodnik«, vodja izobraževalnega centra Franc Ravnikar, nam je potrpežljivo razlagal pomen samega dela in aparatur.

Po ogledu radijske postaje Val 202 smo si šli ogledat Big bang RTV-ja. Tam smo poslušali glasbo v živo in bilo je, roko na srce, kaj slišati. Vauuu, kako dobro je zvenelo.

Po ogledu Big banga smo se kar malce neradi prestavili naprej, in sicer v spodnje prostore, kjer se nahaja radijski muzej. Tam smo videli radie, televizije, stare več kot 50 let, slike pionirjev radia in televizije na Slovenskem in še mnogo drugih aparatov, ki jih dandanes ne uporabljajo več in so se nam zdeli čudni, malce nenavadni, da je kaj takega sploh obstajalo.

Razlago televizijskega dela nam je posredoval Jože Škrjanec. Z največjim zanimanjem smo prisluhnili informacijam v studiu, kjer snemajo poročila, vreme, Odmeve, šport. Presenetilo nas je dejstvo, da oprema stane več milijonov evrov in da imamo najnovejši mobilni center v tovornjaku, ki pokriva dve najodmevnejši športni prireditvi, Planico in Pokljuko. V živo so spremljali tudi OI v Sočiju. Zanimivo je, da je bila naša državica povabljena na ta dogodek, saj se po velikosti in pomembnosti ne more primerjati z medijskimi hišami, kot npr. BBC. Presenetljiva je bila tudi soba, v kateri poteka režija. Gospod Škrjanec nam je povedal, da je čas, ko oddajajo poročila zelo stresen, kaotičen, a se situacija takoj umiri, ko je oddaje konec. Takrat so vsi veseli in ponosni, da so kakovostno izpeljali še eno informativno oddajo.IMG_6500

Navdušil nas je tudi studio, kjer snemajo oddaje Vem!, Ribič Pepe, Križ kraž … Izvedeli smo, da se oddaje snemajo v kosu po 14 dni ali več, predvsem v poletnih mesecih, ker je takrat čas in ni programa »v živo«.

Naše popotovanje po največji medijski hiši se je končalo ob 11. uri. Polni informacij, začudenja in navdušenja smo še na avtobusu razpravljali o videnem. Vsi smo se strinjali, da je bil dan nekaj posebnega, da sta se naša »vodnika« res potrudila, da sta nam podala informacije na razumljiv način, predvsem pa smo hvaležni Štefanu Horvatu, ki nam je omogočil, da smo sploh lahko pokukali v notranjost radia in televizije.

Luka Krapež in Žiga Černivec

Športni dan v pričakovanju praznikov

_MG_5153_resizeV četrtek, 22. 12. 2016, dan pred težko pričakovanimi prazničnimi počitnicami, je potekal športni dan, katerega koordinatorica je bila Marjana Borovnica. Učenci 6., 7., 8. in 9. razredov so obiskali telovadne centre v bližnji okolici in se spoznali z različnimi vadbami.

6. razredi so se preizkusili v športnih dejavnostih, ki so potekale v šolski telovadnici. Ukvarjali so se z judom, namiznim tenisom, gimnastiko in ameriškim nogometom. Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine. Spremljale so jih tudi razredničarke.

Sedmošolci so obiskali Mega center v Kranju in se potili pri fitnesu, body pumpu in spiningu. Vsak razred je imel svojo vadbo, nato so krožili tako, da so se na koncu vsi preizkusili v vseh dejavnostih.  Na začetku so se najprej ogrevali 15 minut, nato so se odpravili v določeno dvorano. Pri fitnesu so dvigovali uteži in tekli na tekaški stezi. Pri body pumpu  so dvigovali manjše uteži ter delali vaje z lastno težo in tako krepili mišice. Pri spiningu pa so delali  vaje za moč ob spremstvu glasbe.

urbani_roof1_bigimageUčenci osmih razredov so odšli v Ljubljano, in sicer v center Urban roof, kjer so plezali, kolesarili z BMX in plesali. Devetošolci pa so v Športsitiju seznanili z arkadnim plesom, fitnesom in z wii plesom.

Športni dan je vse udeležence navdušil, pri nekaterih pa je pustil tudi nekaj posledic – bolečin v mišicah.

Kristian Jurčevič

Četrtošolci in knjižni vrvež v Cankarjevem domu

32. slovenski knjižni sejem je bil sejem inspiracij, kreativnosti, idej, sanj in čudežnih potovanj. Beatli so se leta 1966 odpravili na potovanje z rumeno podmornico, deklica iz zgodbice Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon pa je že leta 1962 poletela z živo rumenim dežnikom.

dsc5747-660x440Knjižno obarvan dogodek je potekal od 23. do 27. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Učenci četrtih razredov so ga raziskali 25. novembra. O obisku in navdušenju je spregovorila razredničarka Ruška Zupančič, učenci pa so z veseljem pojasnili, kaj so videli, kaj jih je navdušilo in ali so bila njihova pričakovanja uresničena.

Vsi so se v en glas strinjali, da je bil najbolj »kulski« kviz z Boštjanom Gorencem. Z veseljem so segli tudi v svoje denarnice in si privoščili kakšno zabavno knjigo, katere cena je bila zelo ugodna. Predvsem pa so uživali v ogledu in knjižnem vrvežu. Pojasnili so, katere knjige so si izbrali. Tako sem izvedel, da najraje berejo Harry Potterja, Lov na morske živali, Človeško telo – 3D, kupovali so tudi kuharice.

Petkovo popoldne se je zaključilo, kot bi mignil, učenci pa so bili navdušeni, zato komaj čakajo, da ga bodo obiskali naslednje leto.

Kristian Jurčevič

Obisk jezikovne šole Verba in knjižnega sejma

OLYMPUS DIGITAL CAMERA
OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Ob sedmih zjutraj, ko bi se običajno pripravljala na preduro, sem se kot muha zbegano podila po stanovanju. Od sendvičev do soka in nazaj do oblačenja in pripravljanja pisalnih pripomočkov. Ob 7.30 sem ugotovila, da mi je zmanjkalo salame, zato sem zdirjala v trgovino.

»Ampak Aja, kam se ti je tako mudilo?« bi me lahko vprašali in jaz bi vam odgovorila: »Špricat’ šolo!«

No, priznati moram, da je bilo sila zabavno »špricanej«. Ob osmih smo osmi razredi (vidite ironijo?) posedli svoje zadnjice na avtobus in se odpeljali kulturnemu dnevu naproti. Prva postaja je bil knjižni sejem, moj »ahem« osebni raj na Zemlji. Po 45-minutnem tekanju po nadstropjih, prepolnih literarnih mojstrovin, smo se dobili pred vhodom Cankarjevega doma, kjer se sejem nahaja vsako leto. Prestrašeni bi bili nad količino knjig, ki sem jih do konca dneva tovorila s sabo!

Ko smo se vsi zbrani v podrtem gosjem redu sprehodili skozi center Ljubljane, smo naredili veeeelik ovinek (ker so učitelji očitno menili, da smo potrebni sprehoda) in se ustavili pred vhodom v jezikovno šolo Verba. Joooj, kako je bilo … zgodovinsko! Skoraj ni bilo vogala, ki ne bi bil oblečen s plakati starih filmov, filmskih pripomočkov in stvari, starih vsaj 50 let, torej iz prejšnjega stoletja.. A ni bilo veliko časa za turistični ogled, saj smo se razporedili po skupinah. Pogovarjali smo se špansko (Hola!), portugalsko (Ola!), latinsko (Ave!), angleško (Hello!) in po francosko (Bonjour!). Razprave, da jim ni para! A tudi vsega lepega je enkrat konec. Tako smo pobrali šila in kopita in se ob enih, ob prihodu v šolo, pognali na kosilo. »Hoja človeka izstrada, veste?«

Aja Vrenjak

 

Po poti literarnih mojstrov

 

Na četrtek, 6. 10., smo 8. razredi pobrali šila in kopita in se z avtobusom zapeljali na Dolenjsko.

Naša prva postaja je bil grad Bogenšperk. Izvedeli smo, da je bil zgrajen po potresu kot nadomestilo gradu Lihtenstein, njegov prvi lastnik pa je bila rodbina Wagen. Najpomembnejši lastnik je bil Janez Vajkard Valvasor – področni raziskovalec, geograf, kartograf, naravoslovec, etnolog, zgodovinar in pisec ene najpomembnejših slovenskih knjig, Slave vojvodine Kranjske. Knjiga obsega 3000 strani v 4 delih in opisuje šege, kulturo, običaje ter pokrajino tedanje Kranjske.

IMG_6235Po prepolnih delovnih listih smo nadaljevali v Muljavo, rojstni kraj pripovednika, pisatelja in časnikarja Josipa Jurčiča. Ta je napisal prvi slovenski roman Deseti brat, prvo slovensko zgodovinsko povest Jurij Kozjak, prvo realistično povest Sosedov sin, prvo slovensko humoresko Kozlovska sodba v Višnji gori, skupaj s Kersnikom pa je napisal tudi prvi slovenski zgodovinski roman Rokovnjači. Mi smo si ogledali Jurčičevo domačijo, z njegovo hišo in vso kramo vred, prijazna gospa pa nam je predstavila tudi Krjavljevo kočo.

Odpeljali smo se naprej v Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja. Ogledali smo si ročno vezavo knjig, potem panam je gospod Andrej kot po tekočem traku serviral Trubarjevo protestantsko zgodovino. Njegovi knjigi, Abecednik in Katekizem, sta Slovencem dala ime, zato mu rečemo tudi »oče slovenščine«. Trubarjeva domačija obsega hišo s spominsko sobo, mlin, vodno žago, galerijo skedenj, krčmo Trubarjev gaj, kozolec in obrežje potoka.

Kot zadnjo smo si ogledali spominsko ploščo pisatelja, kritika, pesnika, učitelja, jezikoslovca, časnikarja in politika Frana Levstika. Sprehodili smo se tudi do 200 let starega Ilijevega kozolca, zgrajenega popolnoma brez železnih žebljev, kjer je Levstik zapisal povest o Martinu Krpanu.

Čeprav nerada priznam, je bil poleg vsega novega znanja moj najljubši del dneva, ko smo se ob treh popoldne veseli in izmučeni spakirali v avtobuse. Do konca vožnje smo pokali vice, se smejali in obujali smešne spomine na preteklo dopoldne in del popoldneva.

 

Aja Vrenjak