13. november je dan, ko damo prijaznost na prvo mesto. In kaj si predstavljamo pod pojmom prijaznost?

Prijazen pogled, vesel nasmeh, toplo rokovanje, skrben trepljaj po rami, velikodušen objem, zahvala, vse te geste so odgovori, zaradi  katerih se počutimo vzhičeno in veselo. Prijazna dejanja so nekaj, česar smo vsi zmožni. Močno vplivajo na medsebojno povezanost, pripadnost in občutek bližine. Dejanje prijaznosti je prikaz največje humanosti (človečnosti). Vse naše besede in dejanja imajo vpliv na nas in našo bližnjo okolico.

Vsi smo že kdaj čutili vzhičeno veselje – tople, navdihujoče občutke, ki jih doživimo ob prijaznem dejanju ali nesebični skrbi do drugih. Tudi najmanjše dejanje ali gesta, kot je pridržanje vrat ali deljenje svoje malice, nam dajo občutek topline in zadovoljstva.

Zato smo dan prijaznosti na šoli podaljšali v teden prijaznosti, saj je trajal vse od ponedeljka do petka. Učenci in učitelji smo z različnimi aktivnostmi spodbujali, delili in prejemali prijaznost.

Učenci so se od 1. do 5. razreda igrali igro skriti prijatelj in le-temu nekaj lepega povedali, narisali ali napisali ter nekaj lepega naredili. V petek so se razkrili in se pogovarjali, pri čemur so odgovarjali na naslednja vprašanja:

– Ali si občutil prijaznost sošolca/-ke?

– Kako si se počutil, ko si bil deležen prijaznosti?

– Kako si se počutil, ko si sam izvajal/-a prijazna dejanja, besede …?

– Ali meniš, da bi morali biti večkrat prijazni drug z drugim ali smo že dovolj prijazni?

– Kako si razlagaš naslednjo misel: Odmev prijaznosti je neskončen?

Učenci od 6 do 9. razreda so oblikovali zapise o prijaznosti in jih lično okrasili. Vsi učenci pa so se v času ur oddelčne skupnosti pogovarjali o prijaznosti, zapisali misli na pripravljene liste, ki smo jih prilepili na risbice, ki so jih naši najmlajši narisali, in jih bomo poslali starostnikom v domove. V učilnici slovenščina 4 je na pobudo učiteljice Tanje Kastelic nastala tabla prijaznosti.

Cilj dneva/tedna prijaznosti je bil poglabljanje spoznavanja, ustvarjanje nečesa lepega, krepitev povezanosti in dobrih odnosov ter vrednot.

Spanje v šoli mi je bilo zelo všeč. Zelo smo se zabavali, igrali, brali, ustvarjali in iskali zaklad. Cel program mi je bil res všeč. Najprej smo se igrali različne igre, potem pa smo brali knjigo Lisičja luna. Po branju smo imeli slastno večerjo. Nato smo izdelovali knjižna kazala do polnoči. Ob polnoči smo si pripravili svetilke in iskali zaklad.
Ko smo ga našli, smo si vse pravično razdelili. Spat smo šli zelo pozno. Upam, da bomo še kdaj imeli Noč branja pri krožku bralni klub.

Julija Torkar

V petek, 24. 11., sem se zvečer odpravil na noč branja v šoli. Že cel teden sem se tega veselil in končno je napočil čas. Takoj, ko sem prispel, smo s prijatelji odšli v knjižnico. Učiteljici Špoljar in Kastelic sta za nas pripravili mnogo dejavnosti in vedeli smo, da nam ne bo dolgčas. Moja najljubša dejavnost je bila polnočni lov na zaklad. Vsak izmed nas je tekel naokrog s svetilko in napeto iskal zaklad. Moje veselje ni bilo zaman, saj je bila noč branja zelo zabavna in zanimiva. Preprosto rečeno, imel sem se zelo dobro.

Filip Pavlin

Učenka Yana iz 5. a-razreda nam je pouk slovenščine popestrila z jezikovno raznolikostjo.  Z besedo in  pesmijo nam je pobožala ušesa z ruščino in napasla oči s prelepo državo Kazahstan. Njeno rodno mesto Almati v prevodu pomeni jabolko. Sline nam je cedila z barvito predstavitvijo hrane: kaze, bežbajm, kamelji kefir, jagnjetina, konjska klobasa, lazanje. Ob tem je povedala anekdoto, da Kazahstanci verjamejo, da je potrebno dati neumnim ljudem jesti živalske možgane, slepim oči, gluhim ušesa. S slikovnim gradivom je predstavila naravne lepote dežele.
Zaključila pa pričakovano: Rada živim v Sloveniji. 😊
Мне нравится жить в Словении.

V četrtek, 16. 11. 2023, smo imeli organiziran naravoslovni dan na temo ogljik. Bilo je pet delavnic. Ena delavnica je bila v knjižnici, kjer smo dobili učni list in učbenik. Odgovorili smo na vprašanja ter ga na koncu oddali učiteljici. Pri naslednji delavnici smo opazovali izvajanje poskusov na temo sestave organskih snovi. Bilo je zanimivo gledati rezultate poskusov. Na delavnici Brez ogljika ni življenja smo s pomočjo tablic raziskovali in zapisovali razloge, zakaj je ogljik pomemben. Pri eni delavnici smo tudi iz plastelina izdelovali modele ogljikovodikov. Delali smo v skupinah. Pri zadnji delavnici nam je učiteljica predavala o nafti, viru ogljikovodikov. Končali smo ob 12.50 ter odšli domov z nekaj več znanja o ogljiku.

Devetošolci

Učenci 8. b so pri razredni uri razmišljali, zakaj vse so hvaležni.