Arhivi Kategorije: Dogaja se …

Svetovni dan poezije

V ponedeljek, 21. 3. 2022, je potekal svetovni dan poezije. Leta 1990 je UNESCO obeležil ta dan z namenom, da bi zagotovili prepoznavnost ter spodbudili nacionalna, regijska ter mednarodna poezijska gibanja.
Učenke kreativnega pisanja so ustvarile virtualni prispevek o tem dnevu (lahko si ga ogledate spodaj). To so bile: Danaja Kotnik, Brina Lužar, Anja Cimerman, Maša Kopitar, Ana Bešter, Km Grešak in Lara Jerina. Predstavile so pomen svetovnega dan poezije in predstavile svoje lastne pesmi.

Tudi učenci drugih oddelkov so pri urah slovenščine pesnili na različne teme.

Pomlad

Prišla je pomlad,
to najlepši je zaklad. 
Ko vidim z rožami obdan grad,
ni več kaj dodat.

Ko vidim rožice cveteti,
kar vse želim objeti,
ko slišim ptičke peti,
se še žabe začnejo dreti.

Vid Vesel, 5. d

Pomlad

Spomladi posije sonce
in ogreje vse konce.
Zasliši se ptičje petje
in zavoha dišeče cvetje.

Grem na sprehod v gozd,
za malico pa pojem en grozd.
Zdaj, ko prihaja pomlad,
se pripravi na napad.

Vse začne cveteti,
da želiš si poleteti.
V cvetlice se želiš odeti,
in kot one ves dehteti.

Spomladi postane toplo,
zato greš končno lahko na kolo.
Nihče ne želi zdaj si pisati,
raje bi vsak šel na travnik plesati.

Lucija Meglič, 5. d

Ko pomlad prihiti,
zima se poslovi.
Sonce rumeno zažari,
roža dišeče zacveti.
Listje zeleni, potok žubori.

HANA, 5. b

Vrtovi, sadovnjaki cvetijo,
prebivalci pomladno zadišijo.
Zelo je toplo in enako lepo.

ZALA, 5. b

Bilo je mrzlo,
spomladi je toplo.
Pomlad je zato,
da nam je lepo!

MILA, 5. b

Pomlad, kje si?
Išče te marec, april, maj.
No, pridi k nam zdaj.

SAŠA, 5. b

Pomlad je že,
a korona stran ne gre.
Ker je pomlad,
je treba virus pregnat.
MARTIN, 5. b

Ko sneg skopni,
pomlad se veseli,
ptički žvrgolijo,
drevesa šelestijo in
potočki šumijo.

Ko sonce zaide,
mamica rožice zalije
in nove posadi,
kar nas radosti.

Otroci se veselijo,
k potočku igrati hitijo …
TAJA, ZOJA, 5. b

Pomlad izkoristi,
da ti ne bo ušla
kot pes od soseda.
ENEJ, 5. b

Brez pomladi ni zelenja.
Brez pomladi ni cvetenja.
Brez pomladi ni topline.
Oh, naj hitro ne mine.
LAN, 5. b

Glej, pomladno sonce ti nagaja,
ptički pojejo na ograjah.
Zapoj še ti in nasmejani bomo vsi.
JAN, 5. b

Sonce najprej oblake prešteje,
nato premražene živali ogreje.
Čez noč se vse spremeni,
narava se zbudi in ljudi razveseli. NIKA
Stopinje se vračajo,
kratki rokavi se splačajo.
TIT, 5. b

Naš oder je spet zaživel

V sredo, 16. 3. 2022, je za učence 8. razredov potekal kulturni dan. V šoli so si pogledali predstavo Neustrašna raziskovalka – Marie Curie in radioaktivnost. Predstava na zabaven in igriv način razloži radioaktivnost in se ukvarja z znanstvenim delom omenjene znanstvenice ter z družbenimi okoliščinami, v katerih je delala. K nam so prišli gledališčniki iz Društva za razvoj gledališča v izobraževanju, ki so poskrbeli, da je naš oder ponovno zaživel.
Kulturni dan je potekal tako, da so se učenci pripravili na predstavo, in sicer so 1. uro ponovili pravila bontona, sledila so predavanje naše učiteljice Sonje Škarje. 8. c je pomagal tudi pri pripravi prostora – jedilnice in ga spremenil v gledališče.
V naslednjih urah so sledile predstavitve učencev, ob 10.30 pa so se vsi se zbrali v veliki jedilnici, kjer so si ogledali zanimivo gledališko igro.
Po koncu so si učenci in učitelji izmenjali mnenja in svoje poglede o predstavi ter pospravili večnamenski prostor. Kulturni dan so zaključili z reševanjem gradiva, povezanega s predstavo. Naloge so bile zanimive in poučne.
Kulturni dan je bil medpredmetno povezan, saj je povezoval slovenščino in kemijo, za to predstavo pa smo se odločili na podlagi mnenj drugih. Tukaj jih je nekaj:

»Predstava je enkratna. Zelo poučna otrokom.«
»Na predstavi sem zelo uživala.«

Dan je potekal zelo zanimivo, še posebej predstava je bila super. Mislim, da nikomur ni bilo dolgčas.

                                                                                                                                           Miha

Gregorjevo

V želji, da ohranjamo stare ljudske običaje, smo v tednu od 8. do 11. marca,  pod okriljem šolske skupnosti, povabili učence razredne stopnje k izdelavi gregorčkov. Učenci so skupaj z učiteljicami navdušeno in spretno izdelali zanimive ladjice – gregorčke iz različnih materialov. Razstavili smo jih v preddverju prizidka.

Gregorčki nas spomnijo na čase, ko so si ljudje domove in tudi svoje delovne prostore razsvetljevali s svečami in  z ostalimi neelektričnimi svetili. Ko so dnevi postajali daljši, pri svojem delu niso več potrebovali sveč. To veselje nad daljšimi in svetlimi dnevi so pokazali tako, da so na predvečer gregorjevega (11. marca ) v bližnje potoke spuščali male ladjice ali hiške, na katerih je bila postavljena sveča. Tako so rekli, da spuščajo luč v vodo.

Marsikje se na Gorenjskem še ohranja ta običaj. Na predvečer gregorjevega se je v naši bližnji okolici vse do epidemije spuščalo razsvetljene gregorčke na Krtini in v Loki pri Mengšu.

Barbara Črnak Rešek, Monika Pogačar
mentorici šolske skupnosti

Pust v 1. triadi

Tralala, hopsasa,
pustne smo šeme,
tralala, hopsasa,
nič nismo lene! 

🥳

Letos smo že tradicionalno praznovali pustni torek, tokrat 1. marca 2022, in sicer v 1. triadi, to je približno 300 učencev in učenk od 1. do 3. razreda.

Program je bil seveda prilagojen, glede na našo novo realnost korona časov. Tokrat je šlo za pustovanje v mehurčkih: vsak razred je pustoval v svoji učilnici, kjer so že pred počitnicami začeli ustvarjati pustne maske iz odpadnih materialov, se učili pustne plese in/ali ponavljali pustne pesmice. Potem je bil čas za učiteljico Simono, ki je potovala od mehurčka do mehurčka s kratkim programom in pustnim kvizom, vsak razred pa je zanjo pripravil kratek nastop: pokazali so, kaj so ustvarili, oz. kaj so se novega naučili zapeti in zaplesati. Maškare so bile spet izredno izvirne, nekatere strašne, večinoma smešne, vse pa nasmejane do ušes.

Nekaj odzivov otrok: »Učiteljica, zapojte nam še enkrat tisto pesem o meduzi!« »Ali lahko dobim najtežje vprašanje v pustnem kvizu?« »Uganete, kaj jaz predstavljam?«

Hvala vsem, ki ste pomagali pri izvedbi pustovanja: ge. Ravnateljici za podporo, staršem za kostume, razredničarkam in razrednikom za dobro voljo ter vsem učencem in učenkam za navdušenje.

Upam, da nam naslednje leto zopet uspe organizirati pustno povorko. Ostanite razigrani!

Simona Jeran, vodja pustovanja na OŠ Preserje pri Radomljah

Pustni torek

Pust je eden najbolj priljubljenih slovenskih ljudskih praznikov in čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Pustni čas je premakljiv in odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta pustna nedelja in pustni torek. Pustne maske odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo pustne povorke in pustni ples po Sloveniji, vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pusta obsodijo in pokopljejo. Najbolj veselo pustovanje v Sloveniji je na Ptuju in v Cerknici.

Veselo pa je bilo tudi na naši šoli. Mlajši in starejši učenci so svoja običajna oblačila zamenjali za nenavadna. Celo učitelji, čistilke, hišnik in naše kuharice ter kuhar so bili videti nadvse imenitno.

Učenci razredne stopnje in podaljšanega bivanja so se na pustni torek zabavali: poslušali so pesmice, se učili peti pustne popevke, recitirali in deklamirali, plesali, reševali zabavne naloge v zvezi s pustom in na koncu pustno rajali.

 Učenci predmetne stopnje so imeli bolj ali manj pouk kot po navadi. Edina razlika je bila, da so nekatere učiteljica dale manj naloge ali pa sploh ne. V teh razredih tudi ni bilo tako veliko kostumov kot v nižjih razredih, saj malim otrokom pust pomeni več kot starejšim.

Pustni utrip in veselo razpoloženje dokazujejo fotografije.

Lena in Kristijan