Zanimivo je, da mi, mladi, vsak dan raziskujemo, brskamo, beremo po spletu in knjigah. Pri tem naletimo na presenetljive informacije, za katere ne bi nikoli mislili, da nam bodo kdaj koristile. Le-te veljajo za nepisano pravilo oz. so tako nenavadne, da jim težko verjamemo. Se pa skrivajo v zgodovinskih knjigah in prepričanjih modrih ljudi. V tem modernem času ima vsak možnost brskati po svetovnem spletu in knjigah.
Za zanimivostmi bomo za vas brskali Matic Grašič in Andrej Repanšek. ter ostali novinarji.
Pred vrati je novo leto.
Ali ste vedeli …
… da slovanski predniki tako kot Germani niso poznali določenega leta? Nekateri trdijo, da so zahodni Slovani stopali v novo leto po spomladanskem enakonočju; za začetek novega leta je veljal prvi marec, zadnji mesec v letu pa je bil februar. Rimski imperator Gaj Julij Cezar je leta 46 pred našim štetjem uvedel tako imenovani julijanski koledar, po katerem se je novo leto začelo s 1. januarjem. Ko so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, se je začetek novega leta pomaknil na božič in šele papež INOCENCIJ XII. ga je leta 1691 spet prestavil na 1. januar.
… da se je med ljudstvom na novega leta dan ali na mlado leto ohranilo kar nekaj vraž in starih običajev?
… da so verjeli v to, da prvi dan v letu napoveduje prihodnost? Na primer tisti, ki zgodaj vstane na novega leta dan, bo zgodaj vstajal vse leto.
… da se moraš na novoletni dan umiti z vodo, v katero daš nekaj kovancev, če hočeš imeti denar vse leto.
… da na novega leta dan ni dobro jesti perutnine, ampak le svinjino? To pa zato, ker kokoši brskajo nazaj, kar pomeni, da na nobenem področju ne bo napredka(lahko celo porazi, neuspehi), svinja pa rije naprej, tako da lahko pričakujemo napredovanje.
… da so nekoč verjeli, da bodo vse leto nesrečni, če jim bo ob novem letu prva voščila ženska?
… da lahko postaneš tako močan, da lahko »konje obrneš«, če na novoletni dan poješ sedem kosov mižnjakov (ržen kruh)?
… da je zadnjih 200 let v navadi, da si ob novem letu pisno voščimo? Današnje voščilnice imajo prehodnice v voščilnicah, ki so jih risale in slikale redovnice in pošiljale svojim dobrotnikom.