Tistega dne je naša četa v zgodnjem večeru prišla do gozdne poseke. Bilo je mrzlo in veje so pokale pod našimi nogami, ledene sveče so visele z vej in od daleč smo slišali volkove. Vedel sem, da se bo zgodilo nekaj nepričakovanega.

 V bližini smo zaslišali strele. Zaradi šumenja in zvokov iz gozda nismo vedeli, od kod prihaja zvok. Zajela nas je panika. Nismo vedeli, kam bi se skrili. Bali smo se za življenje, saj so bili streli vse glasnejši. Vsa moja četa se je skrila, jaz pa sem kar stal.

Misli sem, da bodo sovražniki zadovoljni s samo eno žrtvijo. Prišli so do mene in verjeli moji prevari. Odpeljali so me do visokega drevesa in vedel sem, kaj me čaka. Okoli vratu so mi zavezali debelo vrv in me obesili. Še zadnjič sem izdihnil in umrl.

Moja smrt je bila hitra. Žrtvoval sem se za četo. Še danes v gozdu stoji moj spomenik v čast moje hrabre smrti.

Urh Uratnik, 5. c